Takole potrto in skromno je dan po najhujšem porazu demokratske stranke na kongresnih volitvah v zadnjih sedemdesetih letih zvenel ameriški predsednik Barack Obama, ki je pred dvema letoma na krilih zmage demokrate popeljal do večine v obeh domovih kongresa in se v zgodovino Združenih držav vpisal kot prvi temnopolti predsednik.

Obljube, zajete v njegovem zmagovitem volilnem geslu "Sprememba, v katero lahko verjamemo", se niso uresničile, kazen volivcev je bila neusmiljena. V 435-članskem predstavniškem domu kongresa se je moralo od svojih položajev posloviti več kot šestdeset demokratov, v stočlanskem senatu, kjer je demokratom uspelo zadržati skromno večino, pa Obama brez podpore republikancev ne bo mogel izpeljati niti ene reforme.

"Zaradi počasnega okrevanja gospodarstva in slabših možnosti, ki so na voljo njihovim otrokom in vnukom, so ljudje razočarani, zelo razočarani. Želijo si, da bi se delovna mesta vrnila hitreje, da bi bile plače višje in da bi imeli njihovi otroci iste možnosti, ko so jih imeli sami. Možje in žene, ki so nas poslali v Washington, ne pričakujejo od nas, da rešimo vse njihove težave, pričakujejo pa, da delamo za njih in ne proti njim," je dejal Obama.

Šibko gospodarstvo in visoka brezposelnost
Ključna razloga za hud poraz demokratov na kongresnih volitvah sta bila šibko gospodarstvo in visoka brezposelnost. Obama je od svojega predhodnika Busha podedoval najhujšo gospodarsko in finančno krizo od velike depresije v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Njegova administracija je v prvih dneh sprejela več kot 800 milijard dolarjev vreden sveženj spodbud za zagon gospodarstva, ki je vseboval davčne olajšave za kupce prvih hiš in stanovanj, olajšave za nakup avtomobilov.

Milijarde dolarjev so namenili za javna dela, gradnjo cest, mostov in šol ter uvajanje zelenih tehnologij v energetiko. Zakaj se gospodarstvo kljub temu ni pobralo in ali držijo ocene liberalnih ekonomistov, da bi moral biti stimulacijski sveženj kljub naraščajočemu proračunskemu primanjkljaju in državnemu dolgu bistveno večji, je Jeseničnikova vprašala ekonomista Deana Bakerja s Centra za ekonomsko-politične raziskave v Washingtonu.

"Potrebujemo več vode"
"Mislim, da je bila težava, ker ni bil dovolj velik. To lahko primerjamo s požarom. Če moja hiša gori in jo želim pogasiti le s petimi vedri vode, ne bo šlo. Hiša gori in potreboval bom več vode. To je podobna zgodba. Sveženj je glede na svojo velikost ustvaril toliko delovnih mest, kot smo pričakovali. Enostavno ni bi dovolj obsežen, da bi povrnil vsa delovna mesta, ki smo jih izgubili s krizo. Ideja ni bila napačna, denarja enostavno ni bilo dovolj," je dejal.

V obdobju velike recesije, ki se je začela decembra 2007 in se je junija lani uradno končala, so ameriški delodajalci ukinili več kot osem milijonov delovnih mest. Novembra se je brezposelnost kljub nekaterim spodbudnim statističnim podatkom, kot sta zvišanje indeksa zaupanja potrošnikov in večja prodaja, ki so jo na začetku prazničnega obdobja konec leta zaznali trgovci, z 9,6 odstotka povečala na 9,8 odstotka. Številni ekonomisti menijo, da se bo stopnja brezposelnosti na raven pred recesijo, ko je znašala dobrih pet odstotkov, vrnila šele leta 2017 oziroma 2018.