V incidentu je bila s strelom v glavo hudo ranjena 15-letna dijakinja, ki se v bolnišnici bori za življenje, še eno dijakinjo so prepeljali v bolnišnico, ker je imela na sebi sošolkino kri. Strelec si je po dejanju sodil sam.
Okrožni šerif Grayson Robinson je sporočil, da je za zadnji strelski pohod na ameriški šoli kriv 18-letni dijak srednje šole v kraju Centennial Karl Pierson. Pierson je prišel v šolo okrog poldneva in iskal nekega učitelja. Dijaki so tega obvestili, da ga išče oborožen dijak in učitelj je hitro zapustil šolo. Šerif je to dejanje pohvalil kot izjemno modro taktično odločitev, saj je na ta način hotel zvabiti strelca ven iz šole. Pierson ni upošteval te logike in je ostal v šoli.

Na šoli so našli tudi dve molotovki, od katerih je bila ena prižgana, vendar ni bilo ranjenih. Ni še jasno, kdo je pripravil bombi in zakaj. Lokalni mediji poročajo, da je bil Pierson dijak z močnimi (levousmerjenimi) političnimi prepričanji. Republikancev ni maral. Izhajal naj bi iz precej verne, a razbite družine, saj sta bila starša ločena.
Grenak spomin na Columbine
Srednja šola Arapahoe se nahaja nedaleč od srednje šole Columbine, kjer sta dva dijaka leta 1999 pobila 12 sošolcev in sošolk in odraslo osebo, nato pa storila samomor. V Aurori, prav tako v Koloradu, pa je študent medicine lani v kinodvorani ubil 12 ljudi.

Novi strelski pohod se je zgodil le dan pred prvo obletnico pokola predšolskih otrok v Newtownu v Connecticutu. Kolorado je po pokolu na šoli Sandy Hook sprejel ostrejšo zakonodajo glede orožja, ki pa ni z ničimer posegala v šibrovke, s katero je streljal Pierson. Orožarski lobi je nato financiral uspešne volitve za odpoklic dveh državnih demokratskih senatorjev, ki sta glasovala za nov zakon.

V Sandy Hooku si želijo miru
Prebivalci Newtowna in vasice Sandy Hook si medtem leto dni pozneje želijo miru pred novinarji, družine ubitih so večinoma začasno odpotovale. Debata o orožju, ki ne prinaša sprememb, pa se v ZDA nadaljuje. Sandy Hook je v dnevih pred obletnico na zunaj prikazovala idilično predpraznično podobo, a je bilo v ozračju čutiti tesnobo in bolečino, ki je 14. decembra lani pretresla ne le 28.000 prebivalcev Newtowna z okolico, ampak vso Ameriko.

Celoten Newtown se je v teh dneh neformalno dogovoril, da novinarjem ne bodo dajali izjav. Bolečina je še vedno prehuda, ran ne želijo spet odpirati, še posebej pa si ne želijo cirkusa s poplavo kamer, fotoaparatov in zvedavih tujcev, ki jim postavljajo vprašanja, na katera nimajo odgovora.

Uradna policijska preiskava leto dni po tem, ko je 20-letni Adam Lanza najprej doma ustrelil svojo mamo, nato vdrl v šolo sredi gozda in pobil 20 otrok, starih okrog šest let, in šest šolskih delavcev, na koncu pa ustrelil še samega sebe, na vprašanje, zakaj, ni dala odgovora in motiv za pokol ostaja neznan.
Lanza naj bi imel psihološke motnje, njegova mama pa je sodelovala pri lastni smrti, saj je neuravnovešenemu sinu v tolažbo kupila na kupe orožja, s katerim sta se skupaj podajala na strelišča. V Newtownu to ni nič posebnega, saj so orožja navajeni in z njim živijo, nasprotujejo pa mu priseljenci iz večjih mest.

Po začetni zagnanosti - nič
"Pokol ni z ničimer spremenil odnosa do orožja, ampak je le utrdil okope. Prepričanja so se utrdila na obeh straneh debate," je zatrdila krajanka Newtowna. Takoj po pokolu je nekaj časa sicer kazalo, da se tehtnica nagiba na stran zagovornikov ostrejše orožarske zakonodaje. "Smo res pripravljeni priznati nemoč pred obličjem takšne grozote?" je v Newtownu takrat ljudi vprašal predsednik ZDA Barack Obama. Leto dni pozneje je odgovor na dlani - seveda smo.

Obama je ustanovil posebno skupino pod vodstvom podpredsednika ZDA Josepha Bidna, ki je v sodelovanju s kongresom pripravljala zakonske reforme. Čeprav šibke, so bile tudi te preveč za orožarski lobi, ki jih je s pomočjo svojih kongresnikov v kali zatrl. V kongresu predlogov o prepovedi polavtomatskega orožja, omejitvi kapacitet nabojnikov in uvedbi preverjanj kupcev orožja na orožarskih sejmih in po spletu niso dali niti na glasovanje.

Obrat v javnem mnenju
Obupali so aprila, ko se je tudi javno mnenje začelo spet obračati nazaj v stare tokove - januarja je 56 odstotkov Američanov podpiralo strožjo orožarsko zakonodajo, februarja jih je bilo že 61 odstotkov, nato pa je podpora začela drseti in zadnja anketa je ta mesec ugotovila padec podpore na 52 odstotkov. Podpora med demokrati je trikrat večja kot med republikanci. O Nacionalni orožarski zvezi (NRA), ki je na tragedijo odgovorila s pozivom za oborožitev šolskega osebja po ZDA, ima pozitivno mnenje 39 odstotkov, negativno 31 in nevtralno mnenje 25 odstotkov Američanov.

Od januarja so po zveznih državah ZDA vložili okrog 1.500 zakonskih predlogov glede orožja. Potrdili so jih nekaj več kot 100. Od tega so le v desetih državah zakonodajo zaostrili, v 18 pa so jo še bolj zrahljali. V Koloradu je orožarski lobi organiziral uspešen referendum za odpoklic dveh državnih senatorjev, ki sta podprla strožji zakon o orožju. Aljaska in Kansas sta sprejela zakona za razveljavitev že tako ohlapne zvezne zakonodaje glede orožja.

S strelnim orožjem je bilo od decembra lani v ZDA ubitih 32.000 ljudi. Pokol je sicer pomagal obogateti špekulantom, ki so takoj po njem kupili delnice orožarskih podjetij. Cena delnic je najprej padla v pričakovanju sprememb, vendar pa so se na primer delnice podjetja Smith & Wesson od takrat podražile za 60 odstotkov, delnice Sturm Rugerja pa za 80 odstotkov.