V letu, ko Iranci zaznamujejo 30. obletnico islamske revolucije, se pričakuje zanimiv boj med enim najkonservativnejših iranskih predsednikov Mahmudom Ahmadinedžadom, ki je že potrdil, da se bo potegoval za še en mandat, in najliberalnejših iranskih predsednikov po revoluciji Hatamijem, ki je to funkcijo opravljal med letoma 1997 in 2005.

Ob objavi kandidature je Katami, ki bo imel največ nasprotnikov med duhovščino in vojsko, pozval k svobodnim in poštenim volitvam, saj naj bi bila na kocki usoda islamske revolucije.

Ahmadinedžad oster do Zahoda
65-letni reformistični Hatami naj bi imel med vsemi zmernimi iranskimi politiki največ možnosti, da porazi Ahmadinedžada, ki je med svojim predsedovanjem postal trn v peti Zahoda z izvajanjem iranskega jedrskega programa, zanikanjem holokavsta in izjavami, kot je ta, da se sionističnemu režimu (Izraelu) bliža konec.

Hatami ni izvedel vseh reform
Med predsedovanjem si je Hatami prizadeval uresničiti vizijo islamske demokracije; v Iranu so omilili nekatere toge omejitve na področju kulture in družbenih dejavnosti, mediji v Iranu so doživeli razcvet, odnosi z Zahodom pa so bili veliko boljši kot pod njegovim naslednikom. Z obljubami o socialnih in političnih reformah je Hatami navdahnil iransko mladino, ki pa jo je razočaral, ker naj ne bi bil dovolj trden do togih institucij islamske republike.

Nekdanji predsednik oster do zdajšnjega
V zadnjih dveh letih so bili tarča njegovih kritik pogosto Ahmadinedžad in nekateri člani 12-članskega Sveta varuhov, enega izmed stebrov islamskega sistema v Iranu. Ahmadinedžadu je Hatami očital ekspanzionistično gospodarsko politiko in ostro retorike do Zahoda, Svet varuhov pa je kritiziral zaradi pravice do veta na zakone, sprejete v parlamentu.

Ahmadinedžad pred štirimi leti prepričljiv
Na predsedniških volitvah leta 2005, devetih v iranski zgodovini, se je v prvem krogu pomerilo sedem od več kot tisoč kandidatov, ki so se sprva potegovali za predsedniško mesto, a jih je Svet varuhov, ki ima pravico veta na vse politične kandidate v Iranu, diskvalificiral. V drugem krogu sta se pomerila Ahmadinedžad, župan Teherana, in nekdanji predsednik Akbar Hašemi Rafsandžani, ki je veljal za favorita. Volitev se je udeležilo okoli 48 odstotkov od 47 milijonov volilnih upravičencev. Ahmadinedžad je slavil z 61,69 odstotka glasov po zaslugi svoje populistične politike do revnih in njihovega gospodarskega položaja.

Velik vpliv Hameneja
Letošnje volitve bodo budno spremljali tudi v Washingtonu. Novi predsednik ZDA Barack Obama je Teheranu namreč ponudil roko sprave, če ta "odpre svojo dlan". Napredek v odnosih med ZDA, ki z Iranom nimajo diplomatskih vezi vse od revolucije leta 1979, in Zahodom na eni ter Iranom na drugi strani bi bil prav gotovo verjetnejši, če bi imela po juniju mednarodna skupnost za sogovornika v Iranu Hatamija, čeprav ima zadnjo besedo v islamski republiki vrhovni verski voditelj ajetola Ali Hamenej. Prav on naj bi tudi imel odločilno vlogo pri tem, kdo bo slavil na junijskih volitvah. Njegove besede lahko prepričajo milijone privržencev.

T. V.