Gadafijeve sile so Ras Lanuf znova zavzele dopoldne, uporniki pa so se umaknili iz mesta in so se v paniki umaknili proti vzhodu, proti mestu Brega, ki je prav tako v rokah nasprotnikov režima. Naftni terminal v Ras Lanufu so uporniki prevzeli v nedeljo med hitrim napredovanjem proti zahodu, ki pa so ga Gadafijeve sile v zadnjih dveh dneh ustavile.

Ras Lanuf leži 370 kilometrov zahodno od uporniške utrdbe Bengazija in 210 kilometrov od Adždabije, strateškega mesta, ki je od sobote prav tako pod nadzorom upornikov. Prejšnji teden so uporniki ob pomoči letalskih napadov mednarodnih sil zasedli tudi naftno pristanišče Brega, 80 kilometrov zahodno od Adždabije. Uporniške sile nadzorujejo vzhodni del države, Gadafijevi pripadniki pa zahod s prestolnico Tripolis.

Gadafijeve sile so nadaljevale tudi napade na Misrato, s tanki, raketami in granatami so napadle več delov mesta. V napadih je bilo ubitih 18 ljudi. Libijske oblasti so v ponedeljek sporočile, da so ustavile ofenzivo na Misrato in da v tem strateško pomembnem mestu vlada mir, a za zdaj ni jasno, ali Gadafijeve sile nadzorujejo celotno mesto ali le del.

Libijski zunanji minister pobegnil v VB
Libijski zunanji minister Musa Kusa je prišel v Veliko Britanijo in odstopil iz vlade Moamerja Gadafija, je sporočila britanska vlada. "Potrjujemo, da je Musa Kusa priletel danes iz Tunizije na letališče Farnborough. Sem je prišel po lastni volji. Dejal nam je, da je odstopil z mesta zunanjega ministra," je v izjavi za medije povedal predstavnik britanskega zunanjega ministrstva za stike z javnostjo. Vzrok za njegove dejanje je nasprotovanje napadom libijske vojske na civiliste, poroča Reuters.

Nato tudi uradno prevzel operacije v Libiji
Zveza Nato je danes tudi uradno začela prevzemati poveljstvo nad vojaškimi operacijami v Libiji. "Natovo poveljstvo je vzpostavljeno in prevzeto, imamo vsa zagotovila, ki jih potrebujemo," je povedal predstavnik Nata. Vse države, ki sodelujejo v operaciji v Libiji, so poveljevanje nad svojimi silami tako predale Natu, operacije v Libiji, ki so jih poimenovali Združeni zaščitnik, pa iz Natovega poveljstva v Neaplju vodi kanadski general podpolkovnik Charles Bouchard.

Obama zanikal, da naj bi šlo za "Obamovo doktrino"
Ameriški predsednik Barack Obama je v pogovoru za televizijo ABC dejal, da se njegovega stališča do posredovanja v Libiji ne da označiti za "Obamovo doktrino" in prenesti tudi v Sirijo, Jemen ali Bahrajn, saj ima vsaka država svoje posebnosti. Ponovil je besede ameriške veleposlanice pri Združenih narodih Susan Rice, da ZDA ne izključujejo oboroževanja libijskih upornikov, ki imajo isti cilj kot koalicijske sile - z oblasti vreči dolgoletnega predsednika Moamerja Gadafija, za katerega Obama meni, da so ga v zadnjih dneh močno oslabili, zato mora nemudoma odstopiti.

Ameriški predsednik je potrdil, da bo Washington Gadafijevim nasprotnikom pomagal pri oskrbi s humanitarno pomočjo, komunikacijskimi sredstvi in z zdravili. Kljub temu pa ameriško sodelovanje v vojaški operaciji Odisejeva zora ne pomeni oblikovanja vzorca za politiko ZDA do drugih držav v regiji, kot je, na primer, Sirija. "V Libiji so nastale edinstvene okoliščine, v katerih je mednarodna skupnost posredovala z mandatom Združenih narodov z namenom rešiti ogromno življenj. Čeprav smo v Libiji uporabili silo, to ne pomeni, da bomo začeli korakati po državah in z vojaško silo skušali vsiliti domačinom določene oblike vladanja."

Prepričan je, da se zanka okoli Gadafija zateguje, vendar pa za zdaj ni videti, da bi se poskušal pogajati o odhodu iz Libije. "Naše pričakovanje je, da bo ob nadaljevanju stalnega pritiska, ne samo vojaškega, ampak tudi skozi druge ukrepe, na koncu vendarle odstopil," je dejal.

Kdo sploh so uporniki?
Poveljnik zveze Nato, admiral James Stavridis, pa je odbor ameriškega senata za vojaške zadeve opozoril, da obveščevalna poročila iz Libije kažejo, da se med uporniki pojavljajo tudi pripadniki teroristične celice Al Kaida ali Hezbolaha. Zavezništvo si zato po njegovih besedah prizadeva dobiti jasnejšo sliko o upornikih in njihovih voditeljih.

Uporniki prosijo za orožje
V torek je sicer v Londonu potekala mednarodna konferenca o Libiji, na kateri je sodeloval tudi predstavnik libijskega prehodnega nacionalnega sveta Mahmud Džebril. Džebril je prosil mednarodno skupnost, naj upornikom priskrbi več in boljše orožje za boj proti Gadafijevim silam.

"Vsakogar prosimo za pomoč, ki obsega tudi boljše orožje," je dejal Džebril in pojasnil, da se uporniki trenutno borijo z zastarelim in lahkim orožjem, s čimer so v slabšem položaju od Gadafijevih sil. Dodal je, da sicer uporniki od mednarodne skupnosti v prvi vrsti želijo politično pomoč, da pa je tudi vojaška pomoč zaželena.

Zveza Nato in nekatere države so poudarile, da to ni v skladu z resolucijami Varnostnega sveta ZN-a, ZDA, Velika Britanija in Francija pa vseeno razmišljajo o oboroževanju upornikov. Moskva to možnost odločno zavrača.

Kontaktna skupina se bo sešla v Katarju
V Londonu, kamor so prišli zunanji ministri več kot 40 držav, so se sicer vrstili pozivi k Gadafijevemu odstopu. Zavzeli so se tudi za oblikovanje širokega reprezentativnega telesa opozicije in oblikovanje od 12- do 15-članske kontaktne skupine, ki bi politično vodila proces dogovarjanja mednarodne skupnosti glede Libije. V njej bi bili tudi predstavniki vseh ključnih mednarodnih organizacij, kot so Afriška unija, Arabska liga, Evropska unija, Nato in Združeni narodi. Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je ponudil, da bi koordiniral delo mednarodnih organizacij, njihovo prvo srečanje pa naj bi gostil Katar.

Slovenija Libiji že nakazala 50.000 evrov
Kot je dejal slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, je Slovenija pripravljena sodelovati pri humanitarni pomoči Libiji in v političnem procesu iskanja rešitve za to državo, ne pa tudi v vojaški operaciji, ki poteka. Zavzel se je tudi za večjo vlogo Afriške unije v političnem procesu v Libiji. Kot je dejal, je Slovenija za pomoč Libiji že nakazala okoli 50.000 evrov mednarodni organizaciji za begunce, sodeluje tudi v operaciji agencije EU-ja za zunanje meje Frontex, aktivna pa bo tudi pri humanitarnih dejavnostih v okviru Unije. "Verjetno bomo še dali kakšna sredstva, lahko razmišljamo o beguncih, v kolikor bo v prihodnje taka potreba, predvsem pa o humanitarni pomoči v materialu," je pojasnil.

Pri iskanju politične rešitve pa Slovenija po besedah ministra ne bo dajala lastnih pobud, a bo delovala v okviru EU-ja in morda tam sproti dajala predloge.