Referenduma sta bila le posvetovalna in torej nista zavezujoča. Tako v Lombardiji kot v Venetu je na oblasti desničarska Severna liga. V Lombardiji je bila volilna udeležba 39-odstotna, za več avtonomije je glasovalo 95,3 odstotka volivcev. V Venetu pa je na volišča prišlo 57 odstotkov volilnih upravičencev, med njimi je kar 98,1 odstotka volivcev glasovalo za večje pristojnosti pokrajine.

Izidi dajejo predsednikoma pokrajin mandat, da se z Rimom začneta pogajati o večji avtonomiji. V igri sta zlasti denar od vplačanih davkov ter gospodarskorazvojna politika bogatega severa države.

"Nismo Katalonija"
Predsednik Lombardije Roberto Maroni je dejal, da bi rad doma zadržal polovico od 54 milijard evrov razlike med vplačanimi davki in denarjem, ki ga Rim vrne v Lombardijo. Hoče tudi več pristojnosti pri varnostni in migrantski politiki, na mednarodnem in raziskovalnem področju, s čimer hoče doseči večjo kompetitivnost izvoza, poroča Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija iz Rima. "Napišemo lahko novo stran – pokrajine, ki si želijo več avtonomije, jo bodo tudi dobile. To je prvi korak na poti do velikih reform," je po zaprtju volišč dejal Maroni. Obenem je poudaril, da Lombardija ni v enakem položaju kot Katalonija: "Nismo Katalonija. Ostajamo znotraj Italije, le več avtonomije si želimo, Katalonija pa želi postati 29. država članica Evropske unije. Mi si tega ne želimo, vsaj za zdaj ne." Oba referenduma sta poleg tega potekala v skladu z italijansko ustavo.

"Zahtevali bomo davčni federalizem, v Venetu pa mora ostati 90 odstotkov vplačanih davkov. Denar naj se zapravlja tukaj, ne na Siciliji," pa je dejal predsednik Veneta Luca Zaia. Zaia zahteva tudi proste roke pri delovni zakonodaji in industrijski razvojni politiki.

V obeh deželah je glas lahko oddalo več kot enajst milijonov volilnih upravičencev, saj v Lombardiji in Venetu živi kar četrtina vseh prebivalcev Italije. Lombardija, katere glavno mesto je Milano, prispeva kar 20 odstotkov k italijanskemu gospodarstvu, delež Veneta, katerega glavno mesto so turistični magnet Benetke, pa je 10 odstotkov. Italijanska ustava deželam dovoljuje razširitev pristojnosti, a v dialogu z osrednjimi oblastmi in ob strinjanju parlamenta v Rimu.

"Učinek domin"?
Med osmimi deželami bogatega italijanskega severa so tri avtonomne že po ustavi. Četrta, Emilia-Romagna, se že pogaja za večjo avtonomijo, Lombardija in Veneto bosta na to pot stopila zdaj. Podobno napoveduje še sedma, Ligurija.

Izida referendumov tudi utrjujeta premoč desnosredinske strankarske naveze pred novembrskimi volitvami na Siciliji in pomladanskimi parlamentarnimi volitvami, dodaja Petrovec. Referenduma bi lahko obudila tudi tradicionalne spore med severnim in južnim delom Italije, ki izvirajo iz 19. stoletja. "Ko se odpre razprava o tem, koliko denarja plačujejo severne dežele, južne nikoli ne ostanejo tiho, ampak udarijo nazaj," je dejal zgodovinar Giovanni Orsina.

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani pa je opozoril na razliko med katalonskim kaotičnim referendumom o neodvisnosti ter glasovanjem v Italiji. "Prvič, referenduma sta legitimna, kar v primeru Katalonije ni držalo," je dejal za rimski časnik Il Messaggero. "V Španiji ne gre za vprašanje avtonomije, ampak za razglasitev neodvisnost v nasprotju z vladavino prava in špansko ustavo," je pojasnjeval. Ob tem je še dejal, da bi se morala Evropa bati drobljenja narodov.