Ugrabitve so se zgodile v Srednjeafriški republiki in na severu Demokratične republike Kongo, kar tretjina ugrabljenih pa so bili otroci, ki so jih uporniki prisili v nošenje orožja in bojevanje ali pa so jih uporabili kot spolne sužnje, v svojem poročilu ugotavlja organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW).

LRA je nastal v Ugandi, njegovi začetki pa segajo v leto 1987, ko so uporniki pod vodstvom samooklicanega preroka in mistika Josepha Konyja skušali strmoglaviti vlado in državo oblikovati na temeljih desetih božjih zapovedi, vendar so prebivalcem severa države prinesli le trpljenje, saj so zagrešili številne uboje, posilstva, mučenja in ugrabitve.

Po operacijah ugandske vojske so si uporniki zatočišče našli na obmejnih območjih v sosednjih Kongu, Sudanu in Srednjeafriški republiki, kjer nadaljujejo kampanjo terorja nad civilnim prebivalstvom. Svoje domove je moralo zapustiti že 74.000 ljudi.

Mirovne sile nemočne
V zadnjih 18 mesecih so preiskovalci HRW-ja odkrili številna nova grozodejstva, ki so jih zagrešili uporniki. Večini od 255 ubitih ljudi so z mačetami razbili glave, medtem ko so v številnih primerih zajete otroke prisilili, da so ubili druge otroke in odrasle.

Vodja HRW-ja za Afriko Anneke Van Woudenberg je povedal, da skuša LRA z brutalno kampanjo zapolniti svoje vrste s tem, da v vaseh ugrablja otroke in jih prisiljuje v bojevanje, vsi dokazi pa vodijo prav do Konyja, ki je snovalec teh operacij.

Zaradi slabih komunikacijskih zvez in odročnosti območij delovanja upornikov od tam prihaja le malo poročil ali pa z veliko zamudo, ko se uporniki že umaknejo na varno. Čeprav se v Kongu nahaj največja mirovna misija Združenih narodov, ki šteje 19.000 vojakov, pa jih je na ogroženem severovzhodu države le okoli tisoč, kar je znatno premalo, da bi lahko nadzirali tako obsežno območje.

"Ples za svobodo"
Preiskovalci HRW-ja so ugotovili, da uporniki po navadi napadejo vasi zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je skoraj zagotovo, da se prebivalci nahajajo na svojih domovih. Po napadu zvežejo zajete ljudi drugega za drugega, tako da tvorijo človeško verigo, nato pa sledi še plenjenje hrane, obleke in drugega premoženja, ki ga morajo taboru upornikov prenašati zajeti vaščani.

Ko se umaknejo dovolj daleč, da se počutijo varne, uporniki prisilijo ugrabljene ljudi k delu, in tiste, ki so pri tem počasni, za kazen pretepejo. Po končanem prisilnem delu nekatere izpustijo, druge pa odpeljejo v svoja taborišča, kjer jih po navadi ubijejo. Nekaterim ujetnikom dajo možnost, da si z večurnim plesom "priplešejo" svodobo.

Ugrabljene otroke po navadi ločijo od odraslih in jih zadržujejo blizu poveljnikov, kjer so izpostavljeni izredni brutalnosti, da se vključijo med upornike. Kot del indoktrinacije jih pogosto prisilijo, da ubijajo druge otroke, ki skušajo pobegniti ali pa samo ne spoštujejo pravil.

"Pozabi dom, nauči se ubijati"
V sklopu indoktrinacije otroke prepričajo, da pozabijo svoje domove in druge ljudi obravnavajo kot živali, da lahko tako lažje ubijajo. Priče, ki jim je uspelo pobegniti iz obroča upornikov, poročajo, da so ti otroci velikokrat najbolj brutalni. Ugrabljena mlada dekleta poveljniki uporabijo za spolne odnose ali za služkinje, v primeru zavrnitve pa jih čaka smrt.

Tisti, ki jim uspe pobegniti, so zaznamovani za vse svoje življenje. "Nisem več tak, kot sem bil. Pogosto premišljujem o tem, koliko ljudi sem ubil, in potem ne morem spati. Nikoli ne bom pozabil, v kaj so me prisilili, da delam," pripoveduje 15-letni fant, ki je med uporniki preživel osem mesecev, preden mu je uspelo pobegniti.

HRW je vse vlade in njihove zaveznice pozval, naj okrepijo zaščito civilnega prebivalstva in naj naredijo več za osvoboditev zajetih ljudi.