Beloruski samodržec se je za ta korak odločil zaradi dogodkov arabske pomladi in naraščajočega pritiska na nedemokratične režime po svetu. Z napovedjo je posredno priznal vse težavnejši položaj Belorusije, ki se poleg šibkega gospodarstva spoprijema tudi z gospodarskimi sankcijami Zahoda.

"Proučujemo določene razvojne smernice današnjega sveta. In seveda bomo prilagajali in modernizirali svoj politični sistem," je dejal Lukašenko in pojasnil, da mora biti država vedno korak pred procesi, ki se bodo odvijali v državi.

Lukašenko, ki ga je nekdanja ameriška državna sekretarka Condolezza Rice označila za zadnjega evropskega diktatorja, ni razkril podrobnosti napovedanih reform, ampak je le zatrdil, da se bo njihovo uvajanje začelo po parlamentarnih volitvah konec leta.

Parlamentarne volitve so še bolj kot predsedniške farsa, saj od Lukašenkovega prihoda na oblast leta 1994 v državi vlada enostrankarski sistem, ki predsedniku omogoča polno podporo parlamenta, čeprav je ta brez resnejših pooblastil.

Beloruski samodržec je znan po ostremu obračunavanju s sicer šibko opozicijo, ki je po spornih predsedniških volitvah decembra leta 2010, na katerih je osvojil svoj četrti zaporedni mandat, pripravila protivladne proteste, ki so jih oblasti hitro zatrle in zaprle predstavnike opozicije, pri čemer so bile gluhe za kritike z Zahoda.