Ob močno poostrenih varnostnih ukrepih so se voditelji zbrali na Elizejskih poljanah in se skupaj podali do Slavoloka zmage. Slovesnost se je začela ob zvonovih notredamske katedrale in s preletom letal, ki so za seboj pustila sled v barvi francoske zastave. Francoski himni marseljezi sta nato sledila kulturni program in prebiranje pisem vojakov s fronte.

Slovesnost, ki je potekala ob slabem vremenu, je ob desnem boku francoskega predsednika Emmanuela Macrona spremljala nemška kanclerka Angela Merkel, poleg nje pa ameriški predsednik Donald Trump s prvo damo ZDA Melanio. Na Macronovi levi strani je sedel ruski predsednik Vladimir Putin.

Macron je zbrane voditelje pozval, naj gradijo upanje, ne pa strahu. V nagovoru je opozoril, naj ne pozabijo pokola prve svetovne vojne. "Brazgotine pokola so sto let pozneje še vedno vidne na obrazu sveta. Gradimo raje na upanju, ne pa na medsebojnem ustrahovanju," je dejal.

Pozval je k skupnemu "boju za mir". "Skupaj se lahko ubranimo groženj, kot so globalno segrevanje in uničevanje okolja, revščina, lakota, bolezen, neenakost in nevednost," je dejal francoski predsednik.

Na slovesnost so organizatorji povabili več kot 3.400 ljudi, med njimi številne veterane oboroženih sil Francije in njenih zaveznic.

Trumpa pričakali protestnici
Vsi voditelji so na Elizejske poljane prišli skupaj z nekaj avtobusi, le Trump in Putin sta na prizorišče prispela v svojih avtomobilskih povorkah. Na slovesnost je zadnji prišel Putin, ki je ob prihodu na dogodek segel v roko francoskemu in ameriškemu predsedniku ter nemški kanclerki. Ni pa ponudil roke kanadskemu premierju Justinu Trudeauju, ki ga je pred meseci označil za "neiskrenega in šibkega".

Trump se je medtem že pred prihodom na prizorišče soočil z neprijetnim dogodkom. Dvema protestnicama z razkritimi prsmi iz aktivistične organizacije Femen je namreč uspelo zaobiti varnostne ograje in pripadnike varnostnih sil ter se prebiti do njegove avtomobilske povorke. Policisti so protestnici nemudoma prijeli, eno izmed njiju so ustavili le nekaj metrov od Trumpovega avtomobila.

Svarila pred nacionalizmom, populizmom
Svetovni voditelji so se po osrednji slovesnosti udeležili prvega Pariškega foruma o miru. Macron, Angela Merkel in generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres so posvarili pred nevarnostmi, ki jih prinašata porast nacionalizma in populizma v Evropi.

Nemška kanclerka je opozorila, da večine današnjih izzivov ne more rešiti le ena država. "Rešimo jih lahko le, če delujemo skupaj," je dejala. Zbrane je opozorila, da naraščanje nacionalizma in populizma ogroža "evropski projekt miru".

Guterres pa je zbrane posvaril pred "vzporednicami", ki jih imajo današnje razmere z nestabilnimi in nevarnimi 30 leti prejšnjega stoletja. "Zaradi tega imamo razlog za skrb pred nepredvidljivo verigo dogodkov," je dodal. "Slabitev demokratičnega duha kompromisa in brezbrižnost glede skupnih pravil sta dva strupa multilaterizma," je še dejal.

Forum je odprl Macron, ki je izrazil upanje, da bo dogodek v prihodnje potekal vsako leto. "Svet, v katerem živimo, spodkopavajo krize, ki destabilizirajo naše družbe," je dejal in opozoril pred nacionalizmom, antisemitizmom in ekstremizmom.

Pahor: Praznujemo zavezo za mir
Slovesnosti se je udeležil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je, kot so sporočili iz njegovega urada, ocenil, da se praznuje "predvsem zavezo držav in njihovih voditeljev za mir." "Želimo okrepiti skupno stremljenje k tej temeljni vrednoti. Nič ni bolj plemenitega od našega političnega poslanstva, da tej in prihodnjim generacijam zagotovimo in zavarujemo mirno in varno življenje," je dejal Pahor.

Pahor se je udeležil tudi foruma o miru, katerega namen je, da postane stalnica in združi vse akterje svetovnega upravljanja in civilne družbe ter mednarodne organizacije z namenom izmenjave stališč in iskanja rešitev za skupne izzive. Iz urada predsednika Pahorja so še sporočili, da predsednik forum vidi "predvsem kot izraz samoizpraševanja, ali znotraj držav in med državami zares naredimo vse, da bi zagotovili trajen mir in okrepili vrednote, kot so medsebojno spoštovanje, upoštevanje, strpnost, solidarnost, odpoved grožnjam in sovražnemu govoru".

Ker so bili sodelujoči voditelji držav in vlad ob robu foruma povabljeni, da Knjižnici miru (Bibliothèque de la Paix) podarijo knjigo, ki po njihovem mnenju predstavlja sporočilo miru, je Pahor knjižnici podaril roman To noč sem jo videl pisatelja Draga Jančarja.

Papež: Treba je zavrniti kulturo smrti
Ob stoletnici konca vojne je papež Frančišek dejal, da bi moral spomin na ta konflikt spodbuditi vse, da "zavrnejo kulturo smrti in poiščejo legitimne načine, s katerimi bi končali konflikte, zaradi katerih še vedno krvavi več regij sveta".

Papež je ob nagovoru množice, zbrane na Trgu svetega Petra v Vatikanu, spomnil tudi na besede papeža Benedikta XV., ki je bil na čelu Cerkve v času prve svetovne vojne. Ta je konflikt označil za "nekoristen pokol".

V Londonu na slovesnosti tudi nemški predsednik
Medtem je v Londonu ob stoletnici konca vojne potekala britanska državna slovesnost, ki se je je udeležil tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier kot prvi nemški voditelj, ki se je udeležil vsakoletne britanske slovesnosti ob dnevu spomina.

Steinmeier je položil venec na vojaškem spomeniku Cenotaph v središču Londona, skupaj z britansko premierko Thereso May, ki se je odločila, da se ne bo pridružila svetovnim voditeljem na osrednji slovesnosti v Parizu. Gre za še eno izmed simbolnih dejanj sprave med dvema narodoma.

Slovesnost je z bližnjega balkona spremljala kraljica Elizabeta II., ki je opazovala princa Charlesa, kako v njenem imenu na spomenik polaga venec rdečega maka, simbol britanskega spomina na padle v vojni. Vence sta položila tudi princa William in Harry ter preostali člani kraljeve družine.

Koncert miru v Drežnici
Slovesno je tudi po drugih evropskih državah. V Celovcu poteka ob jubilejni obletnici trodeželno zborovanje, katerega častna pokrovitelja sta predsednika Avstrije in Slovenije, Alexander van der Bellen in Pahor.

V Drežnici pri Kobaridu bo ob obletnici koncert miru, na katerem bo slavnostni govornik minister za kulturo Dejan Prešiček. V Doberdobu v Italiji pa protokolarno polaganje vencev k spomeniku slovenskim vojakom na soškem bojišču v letih 1915–1917, ki se ga bo udeležil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik.

Ob Slavoloku zmage v Parizu poteka osrednja slovesnost ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne. #CentenaireArmistice #armistice100 pic.twitter.com/fKAnfi8JeI

— Borut Pahor (@BorutPahor) November 11, 2018