Za krivega umorov 191 žrtev napadov je bil najprej spoznan Maročan Džamal Zougam, ki je za vsako od žrtev prejel po 30 let zaporne kazni. To je skupaj skoraj 40.000 let zaporne kazni, pa čeprav je po španskem zakonu najvišja možna zaporna kazen 40 let.

Drugi obsojeni, Španec Emile Trashorras, je za vsako od žrtev prejel 25 let zaporne kazni, drugih 19 obtožencev pa je bilo obsojenih na zaporno kazen do 27 let, predvsem zaradi manjših obtožb. Sedem obtožencev je bilo oproščenih kakršne koli vpletenosti v enega najhujših napadov na evropskih tleh, med njimi tudi Mohamed Egipčan, ki naj bi bil eden glavnih snovalcev napada.

Sodnik Javier Gomez Bermudez je odločno zanikal in izključil sodelovanje baskovske separatistične organizacije Eta v napadih, določil pa je tudi odškodnine od 30.000 pa do pol milijona evrov za sorodnike žrtev napadov.

Zapatero zadovoljen z razsodbo
Španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero je po razsodbi dejal, da je bilo pravici zadoščeno, ob tem pa je pohvalil policijo in sodstvo zaradi hitrega ukrepanja. "Danes je bilo zadoščeno pravici in zdaj se moramo obrniti v prihodnost."

V Madridu poostren nadzor
Obtožene za napad 11. marca 2004 so obsodili ob strogih varnostnih ukrepih, oblasti v španski prestolnici pa so že v torek močno poostrile nadzor in varnostne ukrepe, saj je bila pred obsodbo teroristov povečana nevarnost napadov islamskih skrajnežev.

Sojenje tudi z gladovno stavko
Med obtoženimi, ki so se vsi po vrsti izrekli za nedolžne, je bilo 27 moških in ena ženska, devet med njimi je Špancev, preostali pa so v Španiji živeči maroški Arabci. Na štiri in pol mesece trajajočem sojenju je nastopilo na stotine prič, svoje argumente je predstavilo več kot 40 odvetnikov, 14 obtožencev pa se je zaradi, po njihovem mnenju, nepravičnega sojenja odločilo celo za gladovno stavko.

Španski preiskovalci so prepričani, da so bili obtoženi del krajevne islamske uporniške skupine, ki jo je navdihnilo delo Al Kaide, z glavno svetovno teroristično organizacijo pa niso imeli nobene neposredne povezave. Vendar pa to ni edina teorija, saj so nekateri v Španiji prepričani celo, da so bili napadalci pripadniki španske tajne službe in so želeli izvesti državni udar.

11. marec zapisan s črnimi črkami
Napad leta 2004 na glavni madridski postaji Atocha, poznan tudi pod imenom 11-M, je bil eden najbolj krvavih terorističnih napadov na evropskih tleh. V seriji desetih skoraj sočasnih eksplozij ob 8. uri zjutraj na štirih vlakih, ki vozijo v predmestja Madrida in iz njih (cercanias), ter v eksplozijah na postajah Santa Eugenia in El Pozo del Tio Raimundo v predmestju prestolnice, je umrlo 191 ljudi, najmanj 1.800 pa je bilo ranjenih.

Madridčani se vsako leto 11. marca poklonijo spominu na žrtve napada, ki je mesto zavil v črnino. Tudi naslednji teden naj bi, po obsodbi napadalcev, ki so jo prebivalci španske prestolnice čakali več kot tri leta, v mestu potekale številne spominske slovesnosti.

B. T.