Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bodo sprejeli zakon, ki bo omogočil podaljšanje pripora ali hitro deportacijo nezakonitih priseljencev. Na Madžarskem je samo januarja letos 10.000 ljudi s Kosova zaprosilo za azil, medtem ko jih je bilo lani v celem letu 11.200.

Večina priseljencev zaprosi za azil, da bi se izognili takojšnji deportaciji in si zagotovili izpustitev na prostost. Medtem ko so njihove prošnje za azil v obravnavi, se izmuznejo imigracijskim oblastem in prek meja brez nadzora znotraj Evropske unije odpotujejo naprej proti zahodu.

Orban je pojasnil, da bosta Avstrija in Nemčija, kamor odhaja večina migrantov, v nekaj mesecih poostrili imigracijsko zakonodajo, tako da bo večina nezakonitih priseljencev ostala na Madžarskem. Če ta ne bo imela zakonov, ki ji bodo omogočali takojšnje priprtje in deportacijo v domovino, bo Madžarska postala "taborišče za ekonomske priseljence", je dejal in poudaril, da se morajo temu izogniti.

Parlamentarni vodja Orbanove vladne stranke Fidesz Antal Rogan je pretekli teden predlagal, da bi prosilci za azil ostali v priporu do konca obravnave njihovih prošenj, v primeru zavrnitve prošenj pa bi jih takoj izgnali iz države.

Priština na pomoč prosi EU
Z velikim navalom kosovskih priseljencev se srečuje tudi Nemčija. Od začetka leta naj bi po ocenah nemškega notranjega ministrstva v Nemčijo dopotovalo že več kot 18.000 prebivalcev Kosova, 3.630 pa jih je od januarja uradno zaprosilo za azil. Po navedbah Berlina so doslej le 0,3 odstotka prosilcem odobrili azil na podlagi dokazov, da so žrtve političnega pregona.

Notranji ministri 16 nemških zveznih dežel so se dogovorili za pospešene postopke pri obravnavi prošenj za politični azil Kosovcev, tako da bi jih obdelali v dveh tednih. Obravnava prošenj praviloma traja več mesecev ali let.

Kosovski notranji minister Skender Hyseni je v četrtek članice Evropske unije pozval, naj jim pomagajo pri zajezitvi množičnega izseljevanja prebivalcev Kosova in naj jih kar najhitreje pošljejo nazaj.