Vodja Jobbika Gabor Vona je na petkovem shodu pred svojimi podporniki vztrajal, da niso želeli nikogar izzivati, tudi Judov ne. "Nimamo se ničesar sramovati," je dejal. Dodal je, da so zakonita stranka, za katero je na volitvah leta 2010 glasovalo približno milijon ljudi, zato "imamo prav toliko pravice kot kdor koli drug, da tukaj pripravimo dogodek".

Njihov shod je številne razjezil, pred nekdanjo sinagogo pa se je zbralo približno 100 ljudi. V rokah so nosili sveče, nekateri pa so si na plašče pripeli rumene zvezde, kakršne so morali pod nacisti nositi Judi. Protestniki so skušali ustvariti človeško verigo, da bi nacionalistom preprečili vstop v nekdanjo sinagogo, a so jih policisti ustavili.

"Ogaben" politični shod
Še posebej ogorčena nad Jobikkovim petkovim shodom je judovska skupnost na Madžarskem, ki je dogodek označila kot "ogaben" in kot "žalitev spomina" na holokavst, piše britanski BBC. Župan Esztergoma je dejal, da je stranko Jobbik pozval, naj za shod izbere drugo prizorišče, a da nima pristojnosti, da jim shod v stari sinagogi prepove.

Skrajno desna stranka Jobbik, ki zase pravi, da le brani vrednote in interese Madžarov, je tretja največja stranka v madžarskem parlamentu.

Člani Jobbika pogosto z izjavami in dejanji napadajo Rome in Jude. Visok predstavnik stranke Marton Gyongyosi je pred dvema letoma celo predlagal, da bi bilo treba sestaviti seznam vseh Madžarov judovske krvi, saj bi utegnili predstavljati "grožnjo nacionalni varnosti". Pozneje se je opravičeval za izjavo, "ki bi jo lahko napačno razumeli", in dodal, da je s tem mislil zgolj na državljane, ki imajo dvojno, izraelsko madžarsko državljanstvo.

Iz Esztergoma, ki leži kakih 50 kilometrov severno od Budimpešte, so med drugo svetovno vojno deportirali 500 Judov. Večina jih je leta 1944 umrla v koncentracijskih taboriščih, še dodaja BBC.