Vodja izvršnega odbora Nacionalnega prehodnega sveta (NTC) velja za začasnega premierja prehodne libijske vlade, uradno pa je odgovoren za zunanje zadeve. Džibril je eden izmed 31 članov sveta, ki trdi, da predstavlja vse dele Libije. Boston Globe ga je opisal kot "eno najmočnejših orožij upornikov".

V Bani Validu rojeni Džibril je leta 1975 diplomiral iz ekonomije in političnih znanosti na univerzi v Kairu, pet let pozneje je dobil magisterij iz političnih znanosti, še pet let pozneje pa doktorat, oboje na Univerzi Pittsburgh. Nekaj let je v Pittsburghu poučeval strateško planiranje. Od leta 1984 je v Kairu delal kot svetovalec in trener za voditelje, poročajo tuji mediji.

Sodeloval v Gadafijievi vladi
Ko so revolucionarne sile prosili, naj odgovarjajo Džibirlu, se je zgodil razkol med političnim in vojaškim vodstvom NTC-ja, saj mu vojaški voditelji očitajo, da je – tako kot predsednik sveta Mustafa Abdul Džalil - delal v Gadafijevi vladi. Od leta 2007 do začetka letošnjega leta je bil namreč v Gadafijevemu režimu vodja Nacionalnega odbora za gospodarski razvoj (NEDB) kjer se je zavzemal za privatizacijo in zagovarjal liberalno politiko.

Trdi, da so ga k sodelovanju tako rekoč prisilili. Leta 2007 mu je Gadafijev najljubši sin Saif Al Islam poslal zasebno letalo, ki ga je odpeljalo v Libijo, kjer ga je prosil, naj bo minister in se mu pridruži pri poskusu restrukturiranja libijskega gospodarstva. Odvrnil je, da potrebuje leto dni za premislek, naslednji dan pa je bil presenečen, ko je na državni televiziji videl poročilo, da je sprejel svojo novo ministrsko vlogo. Kakor koli, sprejel je delo in bil leta 2009 imenovan za vodjo Nacionalnega odbora za gospodarski razvoj (NEDB), poroča The Telegraph.

"Razume ameriško pespektivo"
Anonimni tehnokrat je bil dolga leta ključni mož za Washington in London znotraj Gadafijevega režima. Kot direktor NEDB-ja je Džibril delal za lažji prodor anglo-ameriškega gospodarskega in političnega življenja v Libijo s spodbujanjem radikalnega procesa privatizacije in liberalizacije nacionalnega gospodarstva, piše Peace Reporter.

Ena izmed na WikiLeaksu razkritih ameriških depeš iz novembra 2009 ga opisuje kot "resnega sogovornika, ki razume ameriško perspektivo". Ameriški veleposlanik v Libiji Gene Cretz je zapisal, da "je poudaril potrebo po zamenjavi ameriške zastarele infrastrukture in po učenju Libijcev", ter pozval k pomoči ameriško javnost in zasebnike.

Džibril trdi, da si je dolgo časa skušal odstopiti, a mu Gadafi tega ni pustil, nato pa je lani le odšel. Bil je med prvimi, ki so se pridružili NTC-ju le nekaj mesecev pozneje.

Džibrilova moč prepričevanja
23. marca 2011, sredi libijske vojne, je Nacionalni prehodni svet uradno imenoval prehodno vlado, Džibrila pa za njenega voditelja. Vodil je pogajanja s svetovnimi voditelji, kar je privedlo do tega, da so med drugimi Francija, Velika Britanija in ZDA podprle začasno vlado. Priznanje Džibrila kot začasnega premierja se je v mednarodni skupnosti še povečalo, potem ko so uporniki konec avgusta letos zavzeli Tripolis.

Kot vodja kriznega odbora je poleg zunanjih zadev Džibirl zadolžen za vojaške zadeve. Džibrila omenjajo tudi kot zunanjega ministra Nacionalnega prehodnega sveta oziroma kot "mednarodni obraz" libijske začasne vlade, kot ga je poimenoval CBC News. V zadnjih tednih je svojo moč prepričevanja usmeril k prepričevanju tujih vlad, da odmrznejo libijsko premoženje, ki naj bi ga uporabili za pomoč opoziciji pri krepitvi njene moči ter za humanitarno pomoč Libijcem. Eden največjih izzivov, s katerimi se spopada, je prepričevanja zahodnih zaveznikov, da se uporniki bojujejo v plemenski vojni in da večino njihovih sil sestavljajo islamisti.

Napovedal le začasno delovanje
Džibirli je tako kot večina voditeljev NTC-ja obljubil, da bo služil le v prehodni vladi in ne bo sodeloval na prihodnjih volitvah, za katere voditelji upornikov upajo, da bodo aprila naslednje leto.