Makedonija od 19. novembra prečkanje meje dovoli le tistim posameznikom, ki prihajajo z vojnih območij v Siriji, Afganistanu in Iraku. Foto: Reuters
Makedonija od 19. novembra prečkanje meje dovoli le tistim posameznikom, ki prihajajo z vojnih območij v Siriji, Afganistanu in Iraku. Foto: Reuters

Konec novembra je Makedonija na mejnem prehodu Gevgelija končala gradnjo prve bodeče ograje na meji z Grčijo, ki je dolga tri kilometre, visoka 2,5 metra.
Podrobnosti o postavitvi nove ograje, njena dolžina in višina, še niso znane. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil neimenovani vojaški vir v Skopju, želi država s postavitvijo ograje bolje nadzorovati prihod prebežnikov, ki vstopajo v državo.

2.300 ljudi prepeljali v Atene
Makedonija od 19. novembra prečkanje meje dovoli le tistim posameznikom, ki prihajajo z vojnih območij v Siriji, Afganistanu in Iraku. Odločitev je sprožila proteste drugih prebežnikov, ki jih označujejo kot t. i. ekonomske migrante.

Grška policija je začela v sredo umikati več sto prebežnikov, ki so bili več dni ujeti na grško-makedonski meji in so ovirali tamkajšnji promet. Prebežniki so v znak protesta zaprli mejni prehod in železniški promet med Grčijo in Makedonijo - ta je v obrambo pred njimi postavila kovinsko ograjo - in se v zadnjih dveh tednih večkrat spopadli s policijo. Železniški promet z Grčijo stoji že več kot deset dni.

Grške oblasti so tako okoli 2.300 ljudi (večinoma iz Pakistana, Maroka in Iraka) z avtobusi prepeljali v Atene, kjer so jih nastanili v begunske centre. Tam bodo morali zaprositi za azil, sicer jih bodo vrnili v njihove domovine.

Iz čolnov rešili 2.000 ljudi
Kot poroča srbska agencija Beta, pa je grška obalna straža ob otoku Lezbos iz prenatrpanih čolnov rešila okoli 2.000 ljudi. "Na čolnu, dolgem okoli devet metrov, ki je predviden za 15 ljudi, jih je bilo 45. Na čolnu je veliko družin z otroki. Vožnja na t. i. VIP-čolnih, na katerih je manj ljudi in peljejo dlje, stane okoli 2.500 evrov," je dejal za Beto vodja grške obalne straže Antonios Sofiadelis.

Dodal je, da sodelovanje s turškimi oblastmi niso na zadovoljujoči ravni, saj Turčija ne izsleduje tihotapcev, medtem ko jih je grška obalna straža samo ob otoku Lezbos aretirala 17.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.