V govoru pred generalno skupščino Združenih narodov se je Ivanov zavzel za hitrejšo integracijo regije v Evropsko unijo in zvezo Nato ter ob tem po poročanju Balkan Insighta opozoril, da bi lahko v nasprotnem primeru ta "vakuum" zapolnili islamski skrajneži.
V državah nekdanje Jugoslavije v zadnjih tednih odmevajo aretacije posameznih muslimanov, ki so se borili v vrstah skrajnih uporniških sil v Siriji ali pa pomagajo pri novačenju novih islamskih borcev.
Makedonija je ena izmed držav, ki so pred kratkim sprejele zakone, s katerimi so uvedle zaporne kazni za državljane, ki odidejo na vojskovanje na tuja konfliktna območja ali sodelujejo pri podpori tujim paravojaškim organizacijam.
"Prej ali slej se bo ta vakuum zapolnil. Evropska unija ne sme pozabiti, da je Balkan del Evrope," je opozoril makedonski predsednik, ki je prepričan, da bo Evropa z odlašanjem vključevanja držav regije ustvarila težavo na svojem ozemlju.
"Naša regija je ranljiva," je dejal Ivanov in dodal, da bi se na tem območju lahko celo oblikoval "balkanski kalifat".
Grčija glavna ovira za Makedonijo
Makedonski predsednik upa, da bo njegova država kmalu rešila s spor z Grčijo, ki zaradi imena Makedonija, kot se imenuje tudi severna grška pokrajina, blokira makedonsko približevanje EU-ju in Nato. Prav zaradi grškega nasprotovanja Makedonija leta 2008 ni bila sprejeta v severnoatlantsko zavezništvo.
Makedonija je tudi še zelo daleč od EU-ja, čeprav je kandidatka za članstvo postala že leta 2005 in je Bruselj že leta 2009 priporočil začetek pristopnih pogajanj. A Grčija še naprej odločno vztraja, da mora njena severna soseda spremeniti ime, če hoče postati članica EU-ja in Nata.
Po poročanju medijev se najmanj 11 etničnih Albancev iz Makedonije bori na bojiščih v Siriji in Iraku, kjer so se pridružili tamkajšnjim skrajnim islamskim skupinam.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje