Odvetniki 25-letnega Manninga trdijo, da ni nobenega dokaza, da je pomagal ameriškim sovražnikom, za kar mu grozi dosmrtna zaporna kazen.

Sodnica je zavrnila tudi možnost zavrnitve točke obtožnice o kršenju pravil o uporabi vladnih računalnikov. Po njenih besedah je tožilstvo predložilo dovolj dokazov, da se ohranijo vse točke obtožnice.

Obramba je zahtevala zavrnitev sedmih od skupaj 22 točk obtožnic, med drugim dveh, ki Manningu očitata, da je pomagal sovražniku in kršil pravila uporabe svojega računalnika, ki je bil sicer v lasti ameriške vlade, medtem ko je služil v Iraku.

Manning trdi, da je dokumente dal WikiLeaksu, ker je hotel, da Američani vidijo, kaj vse se počne v njihovem imenu.

Sojenje se bliža koncu
A sodnica Denise Lind je odločila, da ostanejo vse točke obtožnice, saj je tožilstvo dokazalo, da je Manning zaradi svojega vojaškega urjenja vedel, da so skrajneži spretni pri uporabi spleta in da so se dokumenti, ki jih je predal, znašli na računalniku umrlega voditelja teroristične mreže Al Kaida Osame bin Ladna.

Zaradi domnevne pomoči sovražniku Manningu tako grozi dosmrtna ječa, zaradi zlonamerne uporabe vladnega računalnika pa deset let zapora.

Manning je sicer že priznal, da je spletni strani WikiLeaks predal skoraj 700.000 dokumentov o iraški in afganistanski vojni ter diplomatske depeše State Departmenta. Že zaradi teh manjših kaznivih dejanj bi lahko za rešetkami odsedel do 20 let.

Sojenje v oporišču Fort Meade pri Washingtonu se je začelo junija in se počasi nagiba h koncu, sodba pa naj bi bila znana kmalu.