Francoise Hollande je volivce prepričal tudi s spremembo letos sprejetega fiskalnega pakta, ki bi vključeval več določil o spodbujanju rasti in krepitvi evropske solidarnosti. Val navdušenja je med Francozi zavel tudi ob napovedi 75-odstotne obdavčitve najbogatejših, zaostritve nadzora nad finančnim sektorjem, ki ga ja Hollande označil za svojega največjega sovražnika, in rešitve vprašanje brezposelnosti mladih. Novoizvoljeni francoski predsednik je napovedal tudi 60.000 novih delovnih mest v izobraževanju in uravnoteženost francoskih javnih financ.

... Grki kaznovali
Na drugi strani pa so svet še bolj kot izvolitev Hollanda presenetili izidi volitev v Grčiji. Grki so na nedeljskih parlamentarnih volitvah kaznovali vladajočo koalicijo stranke Pasok in konservativne Nove demokracije, ki sta odgovorni za sprejetje ostrih varčevalnih ukrepov v zameno za milijardno mednarodno pomoč Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke.

Nova demokracija, ki je sicer zmagala na volitvah, je dosegla svoj najslabši volilni izid do zdaj. V 300-članskem parlamentu je dobila le 109 poslanskih sedežev. Levičarska stranka Siriza, ki nasprotuje mednarodni pomoči, se je uvrstila na drugo mesto, nekdaj močna stranka Pasok pa šele na tretje mesto.

Če bo ali ne bo Novi demokraciji in Pasoku uspelo sestaviti koalicijo, analitiki v državi napovedujejo novo politično in gospodarsko krizo, če ne že razpis predčasnih volitev. To pa še ni vse. Grki so poskrbeli za še eno presenečenje. Po 40 letih se je v grški parlament znova uspelo uvrstiti neonacistični stranki Zlata zora.

Kaj se dogaja?
Je v Evropi res odklenkalo nemškim varčevalnim ukrepom in je nastopilo obdobje spodbude gospodarske rasti ali pa so vse skupaj le predvolilne floskule? RTV-jev dopisnik v Parizu Matjaž Trošt je zapisal, da namerava Hollande praktično takoj po prisegi 15. maja obiskati nemško kanclerko Angelo Merkel. ''V tem pogledu je Hollande delno že dal vedeti, da sprejema pravila igre, prav tako, da ve, kje bi se jih dalo nemara vsaj delno premakniti. Spremembe? Udarec politiki nemške kanclerke? Bomo videli,'' je zapisal Trošt.

Pohvale in čestitke letijo Hollandu z vseh vetrov
Sodelovanja z njim se že veselita ameriški predsednik Barack Obama in britanski premier David Cameron, sodelovanja z njim se veselijo tudi v Izraelu, Venezueli, Pekingu, Španiji, menda tudi v Nemčiji. Previdnejša je bila japonska vlada, ki je sporočila, da bodo v Tokiu pozorno spremljali odzive Evrope na izvolitev socialista Hollandea.

No, prvi odziv lahko vidijo že na finančnih trgih, saj je vrednost evra spet padla pod 1,30 dolarja, znova pa se je vrnil strah pred razpadom evrskega območja.

Masten: Težava je tudi v razpadu nizozemske vlade
A kot je za MMC dejal ekonomist Igor Masten, težava ni le v Franciji in Grčiji. ''Težava je tudi v padcu nizozemske vlade, ki je bila v zadnjih dveh letih zelo na nemški strani. Ta je razpadla na točki, ko bi morala v uvesti določene varčevalne ukrepe, ki so bili bistveno blažji kot v Italiji, Španiji, celo Grčiji.''

Masten tudi meni, da je varčevanje edini izhod iz krize, da pa ''varčevanje v Evropi za zdaj še vedno ni varčevanje. Vse države bodo še vedno v deficitih, kar pomeni, da bi se zadolževale po visokih stopnjah. Financiranje zadolževanja po višjih stopnjah pa mora nekdo financirati - to pa so zasebni trgi, ki temu seveda niso zelo nenaklonjeni. Poleg tega pa obstaja strah pred recesijo. Če se ji želimo izogniti, so protekcionistični ukrepi nujni.'' Bolj kot 'prehud tempo varčevanja' je po Mastenovih besedah težava ravno v protekcionizmu, ki se je v zgodovini na srednji tok izkazal za slabega.

''V Grčiji lahko vlado sestavijo samo ekstremne stranke, kar pa ni zagotovo, lahko pride tudi do predčasnih volitev. Če že bodo oblikovali vlado, obstaja negotovost, kako bodo pristopali do trojke? Če bodo zavrnili varčevalne ukrepe, bodo zavrnili tudi finančno pomoč. To pomeni, da gredo v odprt bankrot in izstop iz evra, to bo avtomatsko pripeljalo do tega.''

''Bankrot bi najbolj škodoval Grčiji sami''
Masten sicer meni, da bi bankrot najbolj škodoval Grčiji sami, da pa bodo Grki v realne okvire prišli čez noč. ''Njim bo čez noč zmanjkalo denarja za pokojnine, čez noč jim bo zmanjkalo za plače javnih uslužbencev, za zdravstvene izdatke. Takoj. Na šus.''

Masten pri napovedi prihodnosti ostaja previden: ''Mislim, da bo EU vsa ta dejstva vzel v okvir in jih upošteval. Na drugi strani pa opozorila, ki prihajajo od akademikov iz ZDA, pravijo, da če se že gremo varčevanje, naj bo to usklajeno na ravni EU-ja, ne pa da postaja breme ene države. Če se v posamezni državi nekaj zalomi, to naredi finančne trge nervozne in vse skupaj propade. To je lahko pozitiven korak, vsaj na kratek rok. ''