Mattisov obisk Južne Koreje in Japonske je prvi, odkar je prevzel vodenje obrambnega ministrstva v okviru administracije predsednika Donalda Trumpa. Državi je želel pomiriti po Trumpovih izjava v času kampanje, v katerih je postavljal pod vprašaj ameriška zavezništva. Trump je namreč ravno Južno Korejo in Japonsko izpostavil kot državi, ki naj ne bi prispevali dovolj sredstev za ameriško obrambo njune varnosti.

Mattis se je na Japonskem srečal s premierjem Šinzom Abejem. "Trdno, stoodstotno, z ramo ob rami stojimo ob vas in japonskem narodu," je dejal Mattis. Pomembnost zavezništva med državama je izpostavil tudi Abe, ki se bo prihodnji teden v ZDA srečal s Trumpom.

Podobno kot v Južni Koreji je Mattis tudi na Japonskem dejal, da dejanja Severne Koreje, ki razvija jedrsko orožje in raketni program, ne puščajo prostora za dvom v zavezanost ZDA k obrambi držav, ki ju je obiskal.

Ob tem je ameriški minister še izpostavil peti člen obrambnega sporazuma med Japonsko in ZDA, ki ZDA zavezuje k obrambi ozemelj pod japonskim administrativnim nadzorom, poroča Reuters. Japonska je namreč želela zagotovila, da bo Trumpova administracija nadaljevala s politiko zavezanosti k obrambi otočja v Vzhodnem kitajskem morju, ki so pod nadzorom Tokia, lasti pa si jih tudi Peking. Otočje je na Japonskem znano pod imenom Senkaku, na Kitajskem pa kot Diaoju.

Opozorila Severni Koreji
Med obiskom v Seulu, ki je predhodil obisku Tokia, pa je Mattis opozoril Severno Korejo, da bodo na morebitni jedrski napad na ZDA ali njene zaveznice odgovorili "učinkovito in silovito".

"Vsakršen napad na ZDA ali naše zaveznike bomo odbili in na vsakršno uporabo jedrskega orožja bomo odgovorili učinkovito in silovito," je dejal Mattis na novinarski konferenci po srečanju z južnokorejskim kolegom Han Min Kujem v Seulu. Južni Koreji je zagotovil, da se bodo še naprej zavzemali za ubranitev južnokorejske demokracije.

Svarilo iz Pekinga
Mattis se je že v četrtek srečal z južnokorejskim premierjem in vršilcem dolžnosti južnokorejskega predsednika Hvang Kjo Ahnom, s katerim sta se strinjala, da bosta državi nadaljevali gradnjo obrambnega raketnega sistema. Pod administracijo prejšnjega predsednika Baracka Obame sta se Washington in Seul dogovorila o namestitvi naprednega protiraketnega sistema THAAD.

Namestitvi sistema THAAD odločno nasprotuje Kitajska in iz Pekinga je po obisku Mattisa v Seulu znova prišlo opozorilo pred nameščanjem sodobne protiraketne obrambe v Južni Koreji. Kitajska namreč v omenjenem obrambnem sistemu vidi grožnjo svoji varnosti, poleg tega pa meni, da to ne bo pomagalo umiriti napetosti na Korejskem polotoku.

80.000 ameriških vojakov v Južni Koreji in na Japonskem
Na Japonskem in v Južni Koreji je trenutno okoli 80.000 ameriških vojakov. Južna Koreja uživa ameriško varnostno obrambo že vse od korejske vojne. Namen obiska je poslati jasno sporočilo Severni Koreji, da je Trumpovi administraciji zagotovitev varnostni Korejskega polotoka na prvem mestu.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je na začetku leta sporočil, da so blizu poskusov medcelinske balistične rakete, ki bi lahko nosila jedrsko konico. Pjongjang je doslej izvedel že pet jedrskih poskusov in več izstrelitev raket. Za letos načrtujejo okrepitev razvoja jedrskega orožja, ki bi lahko doseglo tudi ZDA.

Strokovnjaki si glede dejanske jedrske moči Severne Koreje niso enotni, saj ji medcelinske balistične rakete, ki bi lahko nosila jedrsko konico, doslej še ni uspelo uspešno izstreliti. Vsi pa se strinjajo, da je od leta 2011, ko je umrl Kim Džong Il, od katerega je Kim Džong Un prevzel vodenje države, Severna Koreja na tem področju močno napredovala.