Rusija za najem oporišča v Sevastopolu letno Ukrajini plača 93 milijonov dolarjev. Foto: EPA
Rusija za najem oporišča v Sevastopolu letno Ukrajini plača 93 milijonov dolarjev. Foto: EPA
Ukrajinska zastava
Odnosi med Kijevom in Moskvo so se v zadnjih letih močno zaostrili zaradi želje Ukrajine, da vstopi v zvezo Nato, in zaradi sporov glede cene plina. Foto: EPA

Gruzijski zaveznik in prozahodno usmerjeni ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je sprejel omejitve za rusko floto, ki je nastanjena v Sevastopolu na Krimskem polotoku, in podpisal dekret, v skladu s katerim mora Rusija najmanj 72 ur preden želijo njene ladje ali letala vstopiti ali zapustiti oporišča, za to zaprositi Kijev.

Ukrajinske oblasti morajo nato v 24 urah pred napovedanim premikom ruske sile obvestiti, ali so dobile dovoljenje za to. Če ruski poveljniki ne bodo spoštovali pravil, ima Kijev pravico zahtevati, da zapustijo ukrajinsko ozemlje.

Juščenkova poteza je takoj razburila Ruse in vodja ruskega generalštaba general Anatolij Nogovicjin je dekret ukrajinskega predsednika označil za nepomemben. "Imamo enega vrhovnega poveljnika za črnomorsko floto. To je ruski predsednik. Vsa povelja od zunaj so za nas nezakonita," je zatrdil Nogovicjin.

Tudi po razpadu Sovjetske zveze je Rusija v Sevastopolu ohranila svojo črnomorsko floto, po dogovoru iz leta 1997 pa se najemna pogodba konča leta 2017. Juščenko je že povedal, da po tem datumu nimajo namena podaljševati pogodbe in pričakujejo, da se bodo s pogajanji dogovorili za miren umik.

Hruščev s polotokom obdaril Ukrajino
Ruski nacionalistični politiki so že večkrat dejali, da bi morala Moskva zahtevati nazaj Sevastopol ali po možnosti celotni Krimski polotok, saj menijo, da gre za rusko ozemlje. Sevastopol je namreč v drugi polovici 18. stoletja ustanovila ruska carica Katarina Velika. Leta 1954 je oblast nad Krimskim polotokom takratni sovjetski republiki Ukrajini podaril komunistični voditelj Nikita Hruščev, še vedno pa polotok poseljuje večinoma rusko prebivalstvo.

G. V.