Uslužbenci sodišča se pripravljajo na to, da bo nova ameriška vlada predsednika Donalda Trumpa hitro uvedla ostre finančne in potovalne omejitve za sodišče in njegove višje uslužbence, vključno z glavnim tožilcem Karimom Khanom ter sodniki in sodnicami.

Grožnje s sankcijami so nad sodiščem visele, odkar je to novembra lani izdalo naloga za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta zaradi sumov vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Gazi.

Sorodna novica Preiskava: Izrael vohunil za osebjem Mednarodnega kazenskega sodišča in grozil tožilki

V odziv na naloga je ameriški predstavniški dom kongresa ta mesec izglasoval sprejetje sankcij zoper sodišče. Republikanci pravijo, da bo o predlogu kmalu glasoval tudi senat.

Guardian poroča, da je več virov na sodišču izrazilo zaskrbljenost, da predsednik Trump ne bo čakal na sprejetje zakonodaje, ampak bo zoper ICC ukrepal z izvršnim ukazom, s čimer naj bi ustvaril pravno osnovo za več krogov sankcij.

Glede na pogovore z uslužbenci in diplomati, ki so seznanjeni s pripravami ICC-ja, se sodišče pripravlja na "najhujši mogoči scenarij", po katerem bodo ZDA sprejele sankcije zoper institucijo in posameznike.

Onemogočanje delovanja sodišča

Viri v ICC-ju so dejali, da bi bile sankcije zoper višje predstavnike sodišča težke, a obvladljive, medtem ko bi sankcije zoper celotno institucijo pomenilo eksistenčno grožnjo za sodišče, saj bi mu preprečile dostop do storitev, ki jih potrebuje za delovanje. To so bančne in zavarovalniške storitve ter dostop do infrastrukture na področju informacijske tehnologije.

Ključni problem je ICC-jevo zanašanje na ameriškega informacijskega velikana Microsoft, ki se je v zadnjih letih še poglobilo, potem ko je glavni tožilec Khan s podjetjem sklenil partnerstvo za prenovo sistemov sodišča.

Dostop do Microsoftovega podatkovnega oblaka Azure je za sodišče ključno in ukinitev dostopa bi paralizirala preiskave sodišča. "Praktično vse dokaze hranimo v oblaku," je dejal eden od virov v sodišču.

"Obstaja skrb, da bi bile sankcije uporabljene za to, da se sodišče zapre, da ga uničijo, namesto tega, da se mu zgolj zvežejo roke," so za Guardian dejali uslužbenci sodišča.

ICC je bil tarča ameriških sankcij že leta 2020 v času prve Trumpove vlade, ki je uvedla prepoved potovanj in zamrznila sredstva nekdanje glavne tožilke Fatou Bensouda in enega njenih višjih uslužbencev. To je bil odziv Washingtona na ICC-jeve preiskave vojnih zločinov v Afganistanu in na zasedenih palestinskih ozemljih.

Medtem ko so bile takratne ameriške sankcije ostre, a ozke, naj bi prizadele večje število uslužbencev sodišča, lahko pa bi se še stopnjevale.

Washington želi s prisilo doseči umik nalogov za aretacijo Netanjahuja in Galanta. Izraelski časopis Jediot Aranot je prejšnji teden poročal, da bi ameriške sankcije služile za izvajanje "pritiska brez primere", da bi dosegli ta cilj. Časopis je navajal izraelskega uslužbenca, ki je dejal: "Sodišče bomo spravili na kolena in nato izpogajali zaprtje primera."