Mehika se je spremenila v mamilarsko državo. Mamilarski karteli diktirajo življenja vseh Mehičanov, samo od začetka leta 2008 pa je v nasilju, povezanem s trgovino z mamili, umrlo že 6.300 ljudi. Smrti so predvsem posledica medsebojnega obračunavanja med tolpami, ki tekmujejo za prevlado na trgu z ZDA, a od Tijuane, prek Culiacána pa do Ciudad de Mexica, ulice mehiških mest niso več tisto, kar so nekoč bile. Mehika bije boj proti mamilarskim kartelom že več let, a se ne more povsem zanesti na institucije, policijo, carino, sodišča, zapore in vojsko, ki jih najbolj potrebuje.

Karteli na veliko podkupujejo
Karteli v Mehiko prinesejo milijarde dolarjev več, kot porabi mehiška država zato, da bi jih porazila, svoj denar pa porabijo tudi zato, da podkupujejo politike, sodnike, paznike v zaporih, policiste in vojake. Karteli so podkupili že toliko policistov, da je morala policija svoje enote postaviti popolnoma na novo.

V roku enega leta so mehiške oblasti aretirale glavnega tožilca, ki je prejemal denar od kartelov, enako se je zgodilo z direktorjem mehiškega Interpola, karteli pa so uspeli nekaj dolarjev pustiti tudi na ameriškem veleposlaništvu v Mehiki. Tiste na pomembnih položajih, ki niso hoteli sprejeti podkupnine, so pripadniki kartelov ubili, kar je tudi velika spodbuda za morebitne dvomljivce, da le sprejmejo ponujeni denar in pogledajo stran.

Policisti, cariniki in pazniki so lahka tarča
Za Mehiko je že več let znano, da so policisti izjemno slabo plačani, kar je le voda na mlin kartelom, ki policiste podkupujejo z vsotami denarja, ki jih ti ne bi nikoli videli. Tako imajo danes karteli na svoji plačilni listi na tisoče policistov, županov manjših mest in celo vidnejših državnih uradnikov. Enako se dogaja s cariniki na mejah, ki zlahka zamižijo na eno oko, če zato prejmejo ustrezno plačilo.

Zgodba zase so tudi zapori, za katere velja, da jih vodijo kar zaporniki, saj tudi številni pazniki prejemajo dodatno plačo od kartelov. Zato v zadnjem času mehiške oblasti najhujše kriminalce pošiljajo v zapore v ZDA, kar se v zgodovini mehiške države ni nikoli dogajalo. Vojska naj bi bila malo manj "pokvarjena", a kljub temu mehiške oblasti navajajo, da je v zadnjih letih vojaške vrste zapustilo že 100.000 vojakov, ki so zdaj člani enega od kartelov.

Calderon vojno napovedal ob prihodu na oblast
Obsežna vojna proti trgovini z mamili se je začela leta 2006, med predsedniško kampanjo predsednika Felipeja Calderona. Ta je med kampanjo opozarjal na velik porast kriminala, povezanega z mamili, porajal pa se mu je tudi sum, da je denar od kartelov našel svojo pot v pisarne politikov in pomembnih uradnikov. Zato je Calderon prejel številne grožnje s smrtjo, kar pa je njegovo odločenost, da naredi konec trgovini z drogami, le še spodbudilo. In njegova odločnost še ne pojenja.

A kljub prizadevanjem predsednika Calderona, se je nasilje le še povečalo. Samo leta 2008 je zaradi nasilja, povezanega z mamili, umrlo že 6.300 ljudi, kar je za 100 odstotkov več kot leta 2007. Tudi letošnje leto napoveduje grozljive številke, saj je bilo v manj kot treh mesecih ubitih že več kot 1.100 ljudi.

Karteli se pobijajo med seboj
Karteli ubijajo predvsem zato, da bi opozorili nase in v svojih nasprotnikih vzbudili strahospoštovanje. Največ žrtev tako umre zaradi rivalstva med karteli in zaradi spopadov med pripadniki kartelov in pripadniki oblasti, zelo malo pa je nedolžnih žrtev, ki se znajdejo v navzkrižnem ognju. A prav te žrtve so tiste, ki vzbujajo največ strahu in zaradi katerih je mehiška javnost vse bolj razburjena.

Ob tem se Mehičani, ki vsak dan znova štejejo žrtve nasilja in se s strahom sprehajajo po ulicah, sprašujejo, ali ne plačujejo previsokega davka v boju proti kriminalnim združbam, ki so v Mehiki delovale že od nekdaj. "Včasih se mi zdi, da je to vojna, v kateri ne bomo nikoli zmagali," je povedal eden od mehiških vojakov in dodal: "Delamo vse, kar lahko, a njih je veliko več kot nas."

Predsednik se je boja lotil z levo roko
Krutost kartelov ne pozna meja, kar meče vse več kritik na politiko predsednika Calderona. "Predsednik je s palico zbudil pošast," je povedal eden izmed mehiških novinarjev, ki je velik kritik mamilarske vojne. Po njegovem mnenju se je Calderon boja lotil površno, saj ni natančno preučil svojih nasprotnikov, ni zbral zaupanja vredne vojaško-policijske enote za boj proti kartelom, ni zagrozil uradnikom, ki so jih karteli podkupili, Mehičanov pa ni opozoril, kako hude so lahko posledice vojne.

Predsednik Calderon vztrajno zagotavlja, da bo nasilju dokončno naredil konec in da bo ustavil nezakonito trgovino z mamili. Vojska in policija sta prepričani, da je nasilje znak, da so karteli ogroženi in da se jim kmalu bliža konec, Mehičane pa prav zato opozarjajo, da se lahko nasilje v prihodnjih tednih in mesecih še stopnjuje. Že zdaj na smrt prestrašeni Mehičani pa se sprašujejo: Je lahko še kaj hujšega kot umor glavnega policista v državi? Je lahko še kaj hujšega kot glave devetih vojakov, najdene v plastični vrečki? Je lahko še kaj hujšega kot grožnje kartelov, ki prežemajo mehiško družbo?

Na pomoč tudi ZDA, podpornice vojne
Vojno proti mamilarskim kartelom so podprle tudi ZDA. Poleg milijonov dolarjev, ki so jih ZDA podarile Mehiki, so državi na voljo tudi ameriški obveščevalci, ki iščejo tihotapce mamil, pri tem pa si pomagajo tudi z ameriškimi letali in helikopterji. Po drugi strani pa so prav ZDA tiste, ki z vse večjimi zahtevami po mamilih in z orožjem, ki ga tihotapijo v Mehiko, moč kartelov le še podpihujejo.

Zanimiva je primerjava med mestoma El Paso na ameriški strani in Ciudad Juarezom na mehiški. El Paso je na eni strani eno najbolj varnih mest v ZDA, medtem ko je Ciudad Juarez, kjer živi milijon in pol ljudi, postal pravo bojišče mamilarskih kartelov, kjer ni varen več nihče. Samo lani je tam umrlo 1.550 ljudi, poleg tega pa so zločini, kot so kraje avtomobilov, izsiljevanje in oboroženi ropi, postali del vsakdana. "Smešno je biti tretje najbolj varno mesto v ZDA, ki se nahaja v neposredni bližini vojnega območja," je povedal župan El Pasa John Cook.

B. T.