Hrvaški novinarji so prosili premierja Zorana Milanovića za odziv na izjave nemške kanclerke Angele Merkel ob odprtju novih 11 kilometrov dolge avtoceste med Zagrebom in Veliko Gorico. Predsednik vlade jim je odgovoril, da razume izjave kanclerke, ki je sicer po njegovi oceni s svojimi izjavami vedno zelo previdna. "Nemčija ne more zapreti meja. Hrvaška lahko to vedno stori veliko hitreje od Nemčije. Nobenih oboroženih spopadov ne bo," je še zatrdil Milanović. Kot je dodal, javnosti o svojih pogovorih s slovenskim kolegom Mirom Cerarjem ne obvešča več, saj so ti postali "rutinski".
Sicer pa se je na besede Angele Merkel odzval tudi slovenski premier Miro Cerar, ki je ocenil, da bi se lahko pojavile posamične konfliktne situacije med državami, če begunska kriza ne bo obvladana.
Merkel: Sprejeti bo treba več ukrepov na vseh ravneh
Nemška kanclerka je v ponedeljek na srečanju svoje stranke CDU v Darmstadtu izjavila, da bi bilo lahko zaprtje nemške meje z Avstrijo povod za oborožen spopad. "Ne želim, da se na tem območju znova razvije vojaški spopad," je dejala in dodala, da sicer ne želi biti glasnica zle usode, a da se stvari v nasilje lahko razvijejo hitreje, kot si mislimo. Prav vse večje napetosti na Balkanu so jo vodile tudi v sklic konference o begunskih poteh v Evropi. "Odgovornost Nemčije kot največje države v Uniji je, da najde rešitev problematike, ki spodbuja solidarnost, ne pa povzroča delitve. Prepričana sem, da to lahko dosežemo."
Angela Merkel sicer meni, da bo treba v prihodnosti za zajezitev prihoda novih beguncev "sprejeti več ukrepov na nacionalni in evropski ravni; vse od tranzitnih območij, do hitrega sprejema zakonov, predvsem pa moramo pospešiti proces vračanja tistih prosilcev za azil, katerih vloge so bile zavrnjene".
Prebežniki iz centrov v Nemčiji vse pogosteje izginjajo
Sodeč po raziskavi časopisa Neue Osnabrücker Zeitung, je iz zvezne dežele Spodnja Saška na severu Nemčije oktobra letos neznano kam odšlo 700 izmed okoli 4.000 tam nastanjenih prebežnikov. Številni so izginili, še preden so jih popisali, kar je prvi korak v postopku pridobivanja azila. Podobno se dogaja v drugih nemških zveznih deželah, a v manjšem obsegu.
Kot je za Deutsche Welle poudaril predstavnik spodnjesaškega notranjega ministrstva Matthias Eichler, imajo ljudje pravico, da se prosto gibajo in torej tudi, da odidejo iz njim namenjenih centrov. Nekateri se tako pač odločijo na lastno pest zapustiti nastanitvene centre, podatkov o tem, koliko točno je takih in zakaj odidejo, pa oblasti za zdaj nimajo. Po zakonodaji bi bilo treba begunce popisati takoj ob prihodu v Nemčijo, a odkar se je begunski val okrepil in v državo prihaja na tisoče ljudi dnevno, v praksi policija tega ne more več izvajati. Ljudi zato najprej oskrbijo, nato jih prepeljejo v centre po državi in šele tam naj bi vse tudi popisali. A v teh centrih prebežnikov na silo ne morejo zadržati. Po drugi strani pa so tisti, ki begunski center zapustijo še pred popisom, po zakonu nezakoniti migranti. Če jih ustavi policija, se morajo vrniti v centre in celoten postopek popisa steče znova.
Ljudi se ne da zadržati
Strokovnjak za migracije z univerze v Osnabrücku Jochen Oltmer opozarja, da gre za nov vidik begunske krize, ki ga ne smemo zanemariti. Po njegovem mnenju je to še en dokaz, da država izgublja nadzor. Kot pravi, številni ljudje pač ne želijo ostati tam, kamor so jih oblasti namestile. Tako nekaterim ni všeč na podeželju, ampak želijo v zanimivejša mesta, številni pa preprosto želijo k sorodnikom in prijateljem, ki živijo kje drugje v Nemčiji ali celo v drugi državi.
S tega vidika Oltmer dvomi o zdajšnjem sistemu relokacije prebežnikov po državi, saj otežuje njihovo integracijo. Mreže znancev, prijateljev in sorodnikov, ki jih že imajo v Nemčiji, so namreč ključnega pomena za njihovo vključevanje v družbo. Varnostne težave Oltmer za zdaj ne vidi, saj po njegovem mnenju ne gre za to, da bi se ljudje zavestno izogibali popisu. Predlaga predvsem, da se postopek registracije izvede čim prej po njihovem prihodu v Nemčijo, saj je to v interesu vseh - prebežnikov, ki bodo tako dobili določeno varnost in zagotovila o svojem prihodnjem statusu, države, ki bo znova prevzela nadzor nad položajem, in občin, ki bodo lažje načrtovale svoje dejavnosti.
Korak v to smer naj bi bila vzpostavitev t. i. prehodnih območij, o katerih poteka razprava v Nemčiji. V teh območjih vzdolž meje bi predvsem ločevali ekonomske migrante od tistih, ki so verjetno upravičeni do zaščite v Nemčiji. Prve bi po hitrem postopku nato vračali v njihove domovine.
Nemška koalicija za čimprejšnjo razrešitev spora glede begunske politike
Nemška velika vladajoča koalicija pod vodstvom kanclerke Angele Merkel želi po spodletelem nedeljskem begunskem vrhu doseči čimprejšnjo razrešitev spora glede begunske politike v Nemčiji. Vodilni predstavniki vladajočih strank CDU/CSU in SPD so danes že izkazali pripravljenost na to. Predstavniki vladajoče nemške koalicije se bodo sešli v četrtek, ko bodo razpravljali o prihodnjem ravnanju s prebežniki. Pripravili naj bi tudi konferenco z ministrskimi predsedniki vseh 16 nemških zveznih dežel.
CDU/CSU podpirata ustanovitev t. i. prehodnih območij, kjer bi pospešeno obravnavali prošnje prosilcev za azil. Socialdemokrati na drugi strani pa zagovarjajo idejo o t. i. vstopnih centrih, kjer bi prebežnike registrirali. Kakšna naj bi bila kompromisna rešitev, še ni znan.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
