Nemška kanclerka je na srečanju vodstva konservativne unije CDU/CSU dejala, da Evropska unija v pogovorih o ločitvi ne bi smela biti zlobna do Velike Britanije. Ob tem se je zavzela, da ostaneta EU in Velika Britanija tesno povezana, tako na gospodarskem področju kot tudi v okviru Nata, sicer pa mora biti prva prioriteta teh pogovorov o ločitvi, da ne spodbudijo še drugih članic k izstopu iz EU-ja in k organizaciji referendumov po britanskem vzoru.

Sama se je zavzela predvsem za vsebinska pogajanja o izstopu Britanije iz EU-ja, predvsem pa mora zdaj britanska vlada pokazati, kako si predstavlja uresničitev referendumske odločitve. "Iskreno rečeno to ne more večno trajati ... vendar pa se ne bi tudi omejevala na neki kratek čas," je dejala Merklova v odzivu na vse glasnejše pozive vodilnih iz EU-ja, da bi se moral proces ločitve začeti takoj, ne pa šele oktobra, kot je v petek po znanih izidih referenduma nakazal britanski premier David Cameron v svoji napovedi odstopa.

Ministri za hitro ločitev
Merklova se je oglasila nekaj ur po tem, ko so se v odziv na brexit v Berlinu sešli zunanji ministri ustanovnih članic EU-ja. V glavnem mestu Nemčije so se zbrali zunanji ministri Nemčije, Francije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga, na programu pa so imeli obravnavo posledic izida britanskega referenduma.

"Ne bomo dopustili, da bi nam kdo odvzel Evropo," je dejal nemški minister Frank-Walter Steinmeier. Ministri so se zavzeli za čimprejšnji začetek pogajanj o odhodu Velike Britanije iz EU-ja. "Ta proces bi se moral začeti kar se da hitro, da ne podaljšujemo tega obdobja negotovosti, ampak da se raje posvetimo prihodnosti Evrope in si za to prizadevamo," je po koncu srečanja dejal Steinmeier.

Tudi francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault je pozval k hitrim pogajanjem o izhodu Velike Britanije iz EU-ja. Napovedal je velik pritisk na britanskega premierja Davida Camerona prihodnji teden na vrhu EU-ja, da bo pospešil ta proces, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kdaj bo uveljavljen 50. člen?
Steinmeier je poudaril, da mora Velika Britanija čim prej sprožiti postopek, kot je predviden po 50. členu lizbonske pogodbe, ki ureja izstop države iz EU-ja. Država, ki želi izstopiti, mora o svoji nameri najprej uradno obvestiti Evropski svet. Na podlagi smernic, ki jih ta pripravi, se Unija začne pogajati in sklene s to državo sporazum, v katerem opredeli pogoje za njen izstop in okvir prihodnjih odnosov med stranema. Proces naj bi bil sklenjen v dveh letih.

Cameron je po referendumu napovedal odstop, a šele "do oktobra", ko naj bi konservativna stranka izbrala njegovega naslednika. Ta pa naj bi potem sprožil proces izstopa iz EU-ja. Toda na strani Unije nad tovrstnim scenarijem niso navdušeni. Tudi predsednik Evropske komisije je v petek za nemško televizijo ARD dejal, da bi se moral proces brexita začeti že zdaj, ne šele oktobra. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz pa je Camerona obtožil, da je celotno Evropo vzel za talca.

Evropska unija bo prestala šok zaradi britanske odločitve o odhodu iz zveze, je ob začetku zasedanja izjavil Steinmeier. "Ne bomo dopustili, da bi nam kdo odvzel Evropo," je zatrdil. Ob tem je Steinmeier še dejal, da "ne smemo dopustiti, da zapademo v histerijo ali paralizo", in opozoril, da je EU po vsem svetu znan kot "uspešen projekt miru in stabilnosti", poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Zakaj samo ustanovne članice? Francosko-nemški načrt "fleksibilne unije".
Francija in Nemčija sicer že pripravljata skupne predloge za nadaljnji razvoj evropske integracije. Strategija "fleksibilne unije" naj bi poglobila sodelovanje med tistimi državami, ki bi to želele.

Odločitev, da se sestanejo samo ministri ustanovnih članic Unije, ne pa vseh, je zmotila Estonijo, ki je članica postala leta 2004. "Ker britanski referendum zadeva celoten EU, v nobenem primeru ni prav, da začnemo članice deliti po skupinah," je dejala zunanja ministrica Marina Kaljurand. Moč EU-ja je po njenem mnenju prav v tem, da države stopijo skupaj in sodelujejo.

Na tovrstne kritike je Steinmeier odvrnil, da se bodo v prihodnjih dneh zvrstili številni sestanki in pogovor. "Zdaj bi bilo treba malo bolj prisluhniti in preučiti, kakšna so pričakovanja in kako veliko prostora imamo," je dejal.

Cipras: Brexit posledica varčevalnih ukrepov
Grški premier Aleksis Cipras je dejal, da je izid britanskega referenduma posledica kroničnih napak evropskih voditeljev in njihovega vztrajanja pri varčevalnih ukrepih, kar je okrepilo populizem in nacionalizme.

"Čeprav nas je odločitev Britancev močno užalostila, jo moramo spoštovati. Ne smemo kriviti Britancev. Meje so bile odprte za varčevalne ukrepe, zaprte pa za ljudi," je dejal Cipras, ki je sicer po telefonu govoril tudi s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom. Cipras je napovedal pobudo za reformo evropske socialdemokracije. Kot je dejal, Evropa zdaj potrebuje novo vizijo. Nevarnost za Evropo po njegovih besedah ne prihaja z levice, ampak z desnice.