Hrvaška je obsodila rehabilitacijo poveljnika srbskih četnikov med 2. svetovno vojno Draže Mihailovića. Predsednica Grabar-Kitarović je obsodila vsakršen poskus zgodovinskega revizionizma.

Proces rehabilitacije Draže Mihailovića v Srbiji že nekaj časa spremljajo polemike, saj pri nekaterih velja za domoljuba, medtem ko je za druge vojni zločinec. Z rehabilitacijo je višje sodišče v Beogradu izničilo odločitev iz leta 1946, ko so Mihailovića obsodili in usmrtili. Odločitev je dokončna, zato pritožba ni mogoča, poroča srbski B92. S tem so se četniškemu vodji vrnile državljanske pravice, ki so mu jih odvzeli z obsodbo zaradi sodelovanja z nemškim okupatorjem.

Sodišče je razsodilo, da Mihailović ni bil deležen poštenega sojenja in ni imel pravice do obrambe. V obrazložitvi piše, da je bil nezakonito obsojen zaradi političnih in ideoloških razlogov, saj je šlo za sojenje nekdanjemu režimu Kraljevine Jugoslavije. Mihailović tudi ni imel možnosti pritožbe. Sodnik Aleksandar Trešnjev je pojasnil, da se sodišče ni odločalo o tem, ali je Mihailović vojni zločinec, ampak je izključno razsojalo o tem, ali je imel pravično in pošteno sojenje. Pred sodiščem je razsodbo pričakala množica ljudi, tako privržencev kot nasprotnikov Mihailovića. Med sojenjem je bilo zaslišanih več deset prič in zgodovinarjev, preposlušalo pa se je tudi zvočne posnetke s sojenja leta 1946.

Hrvaška obsodila rehabilitacijo Mihailovića
Na odločitev beograjskega sodišča se je ostro odzvala Hrvaška. Na zunanjem ministrstvu v Zagrebu so v odzivu zapisali, da odločitev sodišča ne spreminja hrvaškega stališča, da je Mihailović vojni zločinec in poveljnik kolaboracijske vojske, poražene v drugi svetovni vojni.

Mesić: Četniki so bili skrajno obzirni do okupatorja
"Gibanje četnikov med drugo svetovno vojno ni bilo gibanje odpora proti okupatorju. Četniki so bili skrajno obzirni do nemškega okupatorja, tesno so sodelovali tudi z italijanskim, skupaj z obojimi pa so se borili proti edinemu pravemu odporu, ki ga je vodil Josip Broz - Tito," je za hrvaški N1 dejal nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić.

Ob tem je spomnil, da se "četniki z ustaši niso nikoli spopadli, na koncu vojne, ko so bežali na zahod, jim je dal Ante Pavelić prosti prehod skozi del Hrvaške, ki ga je še imel pod nadzorom". Mesić pričakuje, da bo mnenje o odločitvi beograjskega sodišča dal tudi EU, "saj si je težko predstavljati, da bodo države, ki so pripravljene rehabilitirati zloglasne vojne zločince iz druge svetovne vojne, kot verodostojne kandidatke za članstvo v Evropski uniji, ki je osnovan na antifašizmu".

Predsednica obsodila poskus zgodovinskega revizionizma
Odločitev v Beogradu je neprijetno presenetila tudi hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarovićevo. Poudarila je, da obsoja vsakršen poskus zgodovinskega revizionizma. Ocenila je, da odločitev beograjskega sodišča ne more izbrisati zločinov četniškega gibanja, storjenih v sodelovanju z nacisti in fašisti med drugo svetovno vojno, ki so vsem narodom na območju prinesli veliko gorja.

Dolgoleten proces
Zahtevo za rehabilitacijo svojega deda je že leta 2006 vložil Mihailovićev vnuk Vojislav, ki se mu je pridružilo več združenj, tudi Združenje političnih zapornikov in žrtev komunističnega režima. Proces rehabilitacije se je začel leta 2010, a je bil nato dvakrat prekinjen.

Ob prvi prekinitvi se je čakalo na potrditev datuma usmrtitve, ob drugi pa je Zveza antifašistov Srbije podala prijave proti dvema pričama zaradi lažnega pričanja.

Mihailović je leta 1941 kot prvi v tedanji okupirani Jugoslaviji iz vrst kralju zvestih vojakov organiziral odpor proti nacistom, pozneje pa je prestopil na drugo stran in se skupaj z Nemci bojeval proti partizanom, zaradi česar je bil po koncu vojne tudi obsojen.