Mesić je v torkovem nagovoru državljanom dejal, da je v desetih letih na položaju hrvaškega predsednika zagnal pomembne procese na poti neizogibnih sprememb. Pojasnil je, da je položaj prevzel, ko je bila po njegovih besedah Hrvaška v praktični izolaciji, medtem ko je ob izteku njegovega drugega predsedniškega mandata članica zveze Nato in tik pred vstopom v Evropsko unijo.

"Vsilil sem, dobesedno sem vsilil koncept individualizacije odgovornosti za vojne zločine in tako odvrnil nevarnost, da bi bil celoten hrvaški narod stigmatiziran zaradi zločinov posameznikov, ki so se skrivali za hrvaškim imenom," je povedal Mesić, ko je poudaril svoje sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

V Jugoslaviji ni bilo vse slabo
Odhajajoči predsednik je spomnil, da je kljub agresivnim nasprotnikom vztrajal pri graditvi pozitivnega odnosa do antifašizma, ki je po njegovem najsvetlejša stran v novejši hrvaški zgodovini in ga ne bi smeli enačiti s komunizmom. "Zli duh spogledovanja z neofašizmom, ki so ga iz steklenice spustili v začetku 90. let, nas bo še dolgo trpinčil," je dejal Mesić in dodal, da niti v socialistični Jugoslaviji ni bilo vse slabo.

Mesić ni zadovoljen z zdajšnjimi odnosi v regiji, čeprav je v nagovoru poudaril, da je sam prvi spremenil odnos Hrvaške do Bosne in Hercegovine in si iskreno prizadeval za normalizacijo odnosov s Srbijo.

Deloval tudi na lastno pest
Določene zadeve v nacionalnem interesu je Mesić po njegovih trditvah izvajal samostojno in s sodelavci brez podpore vlade, "celo proti njeni volji, ko ni imela dovolj poguma ali politične vizije, da bi mu sledila". Spomnil je, da je opozarjal na gospodarsko krizo, ko ga vlada ni poslušala, in ocenil, da se krizi ni bilo mogoče izogniti, da pa bi bilo treba državo bolje pripraviti na recesijo.

Na koncu 16-minutnega govora je Mesić napovedal, da bo ostal v politiki tudi po odhodu s predsedniškega mesta, in izrazil pripravljenost, da pomaga, če bo to potrebno. Vsem državljanom se je še zahvalil za podoporo.