Hrvaška lahko po njegovih besedah napreduje le tako, da je vključena v svet. "Dvajset let smo gradili družbeni red, ki ga ni bilo lahko zgraditi in na oblikovanje katerega je vplivala tudi vojna, tudi medosebne zamere in predsodki, včasih tudi sovraštvo, včasih tudi pritiski mednarodne skupnosti, na koncu pa vselej naša volja. Resnica je, da smo za to plačali visoko ceno, ampak za majhno državo, kot je naša, in ki lahko napreduje le tako, da je vključena v svet, druge izbire ni - to je tudi edina prava pot," je dejal hrvaški premier Zoran Milanović v Sisku.

Čeprav je vodja opozicijskega HDZ-ja Tomislav Karamarko pozval k rekonstrukciji vlade in razpisu predčasnih volitev, je Milanović dejal, da je zadovoljen z vladnimi rezultati.

Dodal je, da je prav zaradi novega družbenega reda Hrvaška danes bolj urejena država, kot je bila pred dvema letoma, ima boljšo oblast in ljudi, ki vedo, kaj hočejo. To je tudi razlog, da se Hrvati ne bodo sramovali svojega vodstva. "Biti Hrvat zame ni vprašanje krvi, ampak vprašanje odločitve." Ob tem je dodal: "Dokler sem predsednik vlade in stranke, toliko časa ne bo nizkotnega obračunavanja z manjšinami na Hrvaškem."

"Ljudem ne omejujemo pravice do sreče"
Dotaknil se je tudi včeraj sprejetega predloga zakona o partnerski skupnosti med istospolnimi pari, s katerimi želi hrvaška vlada odpraviti določene ovire za enakopravnost istospolno usmerjenih v družbi. "To smo sprejeli ne zaradi zlonamernosti ali zato, da bi nekoga prizadeli, temveč zato, da ne bi ljudem omejevali njihove pravice do sreče."

HDZ bi pravice manjšin izvzel iz ustave
Hrvaški sabor je danes z absolutno večino glasov potrdil načrt ustavnih sprememb, med katerimi so nezastaranje pregona za hujše umore, spremembe referendumske zakonodaje in regionalizem.

Načrt ustavnih sprememb predvideva znižanje števila podpisov volivcev, potrebnih za razpis referenduma na državljansko pobudo. Namesto desetih odstotkov podpisov vseh volivcev predlagajo najmanj 200.000 podpisov. Odvisno od področij, ki jih obravnava referendum, pa so zastavili tudi več pragov udeležbe, potrebnih za uspešnost referenduma.

Če bodo ustavne spremembe sprejete, na referendumu ne bo več mogoče odločati o pravicah manjšin, ker bo ustavni zakon o pravicah nacionalnih manjšin mogoče spreminjati le med postopkom, kot je potreben za spremembo ustave.

Ukinitev časovne omejitve za pregon storilcev hujših umorov
Načrt ustavnih sprememb, petih od osamosvojitve Hrvaške, ukinja tudi časovne omejitve za pregon storilcev hujših umorov. V HDZ-ju opozarjajo, da bi lahko potem Hrvaška sprožila postopek proti Josipu Perkoviću za sodelovanje pri umoru hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića v Nemčiji leta 1983 in ga tako rešila pred izročitvijo Nemčiji.

Levosredinska koalicija zavrača te obtožbe in izpostavlja, da bo s 1. januarjem 2014 uveljavila evropski priporni nalog in bo tako lahko izročila vse hrvaške državljane, ki so bili osumljeni kaznivih dejanj v drugih članicah EU-ja, med njimi tudi Perkovića.

Sabor dvignil starostno mejo za upokojitev na 67 let
Sabor je potrdil tudi novelo zakona o pokojninskem zavarovanju, po katerem bodo morali delavci od leta 2038 delati do 67. leta starosti, če se bodo želeli starostno upokojiti.

Minister za delo in pokojninski sistem Mirando Mrsić je pojasnil, da so se za spremembe zakona odločili zaradi vzdržnosti pokojninskega sistema. Kot je poudaril, bo zakon upošteval podaljšanje življenjske dobe prebivalcev in potrebe trga dela za starejše osebe.

Že od začetka prihodnjega leta se bodo za predčasno upokojitev lahko odločili tisti, ki bodo stari 60 let in imeli 41 let delovne dobe. Od 1. januarja 2038 pa bi pravico do predčasne upokojitve imeli pri 62 letih in 35 letih delovne dobe.

Starostno mejo za upokojitev bodo z zdajšnjih 65 let postopoma zviševali do leta 2031, in sicer vsako leto za tri mesece.

Znižanje "privilegiranih" pokojnin za 10 odstotkov
Hrvaški poslanci so danes tudi odločili, da bodo s 1. januarjem 2014 za deset odstotkov znižali pokojnine, ki so določene na podlagi posebnih predpisov o pokojninskem zavarovanju. Z znižanjem približno 35.000 t. i. privilegiranih pokojnin bodo v prihodnjem letu v hrvaški državni blagajni privarčevali okoli 40 milijonov evrov.

Tako bodo za deset odstotkov znižali vse "privilegirane" pokojnine, ki so v bruto znesku višje od 5.000 kun (658 evrov). Izjema bodo hrvaški vojni invalidi, otroci 100-odstotnih vojnih invalidov in umrlih veteranov, rudarji ter delavci, ki so delali z azbestom.