Predsednik Jacob Zuma je na osrednji slovesnosti v Pretorii dejal, da je danes JAR "veliko prijaznejši kraj za življenje". Država je po njegovih besedah zgradila močno demokracijo in "napreduje pri izgradnji skupne nacionalne identitete".

V govoru je izpostavil več dosežkov stranke Afriški nacionalni kongres (ANC) v njeni 20-letni vladavini in napredke na področju stanovanjske problematike, vode, dostopa do elektrike, brezplačnega izobraževanja, boja proti aidsu in pravic žensk, poroča Al Džazira. "V 20 letih smo storili ogromno," je poudaril Zuma. "A še vedno imamo nekaj dela pri izkoreninjenju revščine."

Zuma se je tudi poklonil pokojnemu Nelsonu Mandeli in drugim posameznikom, tako črncem kot belcem, pa tudi organizacijam, ki so se borili proti 46 let trajajočemu apartheidu.

Po političnem ekonomski apartheid
Konec apartheida pa za milijone Južnoafričanov, ki še vedno živijo v revščini, ni prinesel konca težkega življenja. Belci imajo še vedno v rokah nesorazmerno gospodarsko moč. Revni Južnoafričani so se že večkrat podali na ulice in na protestih zahtevali dostop do osnovnih storitev, kot so voda, sanitarni sistem, elektrika in bivališče.

Med perečimi težavami so slabo upravljanje in korupcija na visokih ravneh, za kar naj bi bil kriv prav vladajoči ANC. Kljub kritikam na račun te stranke pa bo po napovedih še vedno močno zmagala na prihajajočih volitvah 7. maja. Zanjo pa ne bo, kot je dejal, glasoval Nobelov nagrajenec, 82-letni Desmond Tutu, ki v JAR-u velja za veliko moralno avtoriteto.

27. april - dan svobode
27. april 1994 se je tako zapisal v zgodovino JAR-a in je bil razglašen za nacionalni praznik, dan svobode. Številni Južnoafričani se še vedno spominjajo navdušenja, ko so se ob belce v vrste na voliščih prvič postavili tudi črnci in volivci mešane rase.

Frederik Willem de Klerk, zadnji apartheidski predsednik JAR-a, je ta dan označil za "najbolj ponosen trenutek" v zgodovini Južnoafričanov.