Današnjemu srečanju v Butmirju pri Sarajevu, ki se ga je prijela oznaka "mini Dayton" bo sledilo "nadaljevanje posvetovanj znotraj političnih strank, med političnimi strankami ter med njimi in nami," je dejal predsedujoči Svetu EU-ja. Bildt je še napovedal, da se bo nov krog pogovorov odvil 20. oktobra v isti sestavi kot danes, pridružil pa naj bi se jim tudi evropski komisar za širitev Olli Rehn.

Tako Bildt kot Jim Steinberg, namestnik ameriške državne sekretarke, ki je poleg švedskega premierja predsedoval srečanju, sta političnim voditeljem BiH-a jasno nakazala, kaj mora njihova država narediti za nadaljevanje poti proti evroatlantskim povezavam. "Vzpostavili smo dialog in vsi verjamemo, da je to kritični trenutek v BiH-u," je dejal Steinberg, ki je izrazil prepričanje, da "obstajajo osnove za napredek."

Tudi 14 let po koncu vojne BiH še vedno ne deluje kot enotna država in povsem nasprotujoča si videnja politikov na prihodnjo ureditev države ovirajo nujno potreben razvoj in pot v evroatlantske povezave, še posebej zdaj, ko se tudi tukaj močno čutijo posledice svetovne gospodarske krize.

Glavni pogoj Evropske unije za tesnejše sodelovanje in približevanje je sprejetje ustavnih sprememb, ki bi poenotile delovanje države in okrepile osrednje državne institucije, ne pa vseh entitet, za kar se najbolj zavzema bošnjaška stran, najbolj pa se izmikajo v Republiki srbski, ki v tem vidijo nevarnost uhajanja moči, ki jim jo je podelil daytonski sporazum.

Bildt se vrača
"Srečanje bo pomembna priložnost za politične voditelje, da pokažejo svojo politično voljo za izhod iz slepe ulice in za oblikovanje izhodišč, na podlagi katerih bo lahko BiH v svojem programu reform naredil konkreten napredek glede zveze Nato in EU-ja," je poudarilo švedsko predsedstvo Evropski uniji.

Od BiH-a so bili na sestanek povabljeni voditelji osmih ključnih strank v državi - predsednik bošnjaške Stranke demokratske akcije (SD) Sulejman Tihić, predsednik Stranke za BiH Haris Silajdžić, Zlatko Lagumdžija iz SDP-ja, Dragan Čović iz glavne hrvaške stranke HDZ, Božo Ljubić iz še ene hrvaške HDZ 1990 ter premier Republike srbske Milorad Dodik iz SNSD-ja, Mladen Ivanić iz Stranke demokratskega napredka (PDP) ter Dragana Čavić iz Demokratske stranke (DP).

Hrvati hočejo več pravic
Pred srečanjem so se hrvaške stranke dogovorile, da bodo zagovarjale samo reforme in rešitve, ki bodo zagotavljale enakopravnost Hrvatov z drugima konstitutivnima narodoma, medtem ko srbski predstavnik Čavić ne vidi smisla v srečanju pod pokroviteljstvom mednarodne skupnosti, ki ji bosanski Srbi ne zaupajo, in je odklonil povabilo.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Valentin Inzko je pred srečanjem napovedal, da bodo govorili o svežnju ustavnih reform, ki so ga skupaj pripravili EU - urad visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja Javierja Solane in Bildt - ter Washington. Inzko upa, da bodo sveženj v dobro vseh državljanov BiH-a sprejeli.

Ena izmed osrednjih tem pogovorov je bil tudi status urada visokega predstavnika in njegovo napovedano preoblikovanje v urad posebnega predstavnika EU-ja. Premier Republike srbske Dodik se zavzema, da bi urad čim prej zaprli, čemur je naklonjena tudi Švedska. Nasprotniki zaprtja menijo, da bi to pomenilo naraščanje napetosti, in najbolj črnogledi pričakujejo celo izbruh nove vojne.