V državi Rakine poteka vojaška operacija po napadu, v katerem je bilo ubitih devet policistov. Združeni narodi so prejšnji mesec napovedali preiskavo navedb, da vojska vsevprek napada pripadnike ljudstva Rohingja, jih posiljuje, ubija in muči. Mjanmarska vlada to zanika. V zadnjih mesecih je okoli 70.000 pripadnikov skupnosti Rohingja pred vojsko pobegnilo v Bangladeš.

Pripadniki skupnosti Rohingja nimajo mjanmarskega državljanstva, saj jih država obravnava kot nezakonite priseljence iz Bangladeša. Soočeni so z vsakodnevno diskriminacijo oblasti in javnosti. Na deset tisoče jih živi v improviziranih begunskih taboriščih, potem ko so bili razseljeni po nasilju leta 2012.

Etnično čiščenje "premočan izraz"
Nobelova nagrajenka za mir iz leta 1991 je v intervjuju za BBC priznala težave v zvezni državi Rakhine, kjer živi večina pripadnikov skupnosti Rohingja, a je dodala, da je izraz etnično čiščenje v tem primeru premočan . "Mislim, da etničnega čiščenja ni. Mislim, da je etnično čiščenje premočen izraz za opis tega, kar se dogaja," je dejala. "Tam je veliko sovražnosti. Tudi muslimani pobijajo muslimane, če mislijo, da sodelujejo z oblastmi."

"Ne gre samo za etnično čiščenje, kot pravite, ampak za to, da so ljudje razdeljeni, to delitev pa skušamo preseči," je dejala dejanska voditeljica Mjanmara, ki pa ni predsednica, saj ji ustava zaradi britanskega državljanstva njenih sinov in moža to prepoveduje. Aung San Su Či je še dejala, da bo Mjanmar z odprtimi rokami sprejel vse pripadnike skupnosti Rohingja, ki se bodo vrnili v državo.

Voditeljica Mjanmara je za BBC dejala, da ne ve, zakaj je prišlo do napadov na policiste. Morda gre za poskus iztiriti mirovna pogajanja med državo in različnimi oboroženimi skupinami etničnih skupin, je dejala. Ob tem je zanikala, da ima vojska pravico početi, kar želi. "Ne morejo posiljevati, ropati in mučiti," je dejala, a dodala, da je po ustavi vojska avtonomna, da pa si želijo ustavo spremeniti in vojsko spraviti pod nadzor vlade.

Aung San Su Či je prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi več desetletij dolgega boja proti vojaški hunti, zaradi česar je morala več let preživeti v hišnem priporu. Nasilje nad ljudstvom Rohingja in, kot ji očitajo številni, njena neodzivnost pa sta močno okrnila njen ugled.

Konec lanskega leta je enajst Nobelovih nagrajencev v odprtem pismu pozvalo Združene narode in Aung San Su Či, naj preprečijo etnično čiščenje ljudstva Rohingja.