Sodišče je prepoznalo Mladićevo odgovornost glede obleganja Sarajeva, Srebrenice in ključno vlogo pri zajetju pripadnikov Unproforja. Spoznan je za krivega v desetih od enajstih točk obtožnice. Predsedujoči sodnemu senatu, sodnik Alphons Orie, je ob izreku sodbe poudaril, da so se za najvišjo, dosmrtno kazen, ki jo je zahtevalo tožilstvo, odločili zaradi teže zločinov, saj gre za "najbolj gnusne zločine - tako od genocida do iztrebljanja kot zločina proti človečnosti". Večkrat je izpostavil, da brez Mladića, ki je bil načelnik generalštaba vojske bosanskih Srbov od 12. maja 1992 do 8. novembra 1996, očitani zločini "ne bi bili izvršeni, kot so bili".

Obramba je nekaj minut pred začetkom obravnave vložila izjavo, v kateri so zapisali, da je navkljub nasvetu zdravnikov vztrajal, da bo navzoč pri izreku sodbe. Mladić, ki je preživel tri možganske kapi, je "prepričan o svoji nedolžnosti, in da bo sodnik hitro izrekel pravično in nepristransko sodbo, da je nedolžen," so zapisali.

Obramba na odločitev napovedala pritožbo
Ko je sodnik Orie po okoli 45 minutah začel brati del sodbe, ki se nanaša na izrek krivde za Mladića po točkah obtožnice, je obramba v imenu Mladića prosila za premor, češ da mora obtoženi na stranišče. Čeprav je Orie napovedal nadaljevanje obravnave čez nekaj minut, je bila ta prekinjena več kot pol ure. Po premoru med branjem sodbe, ki se je v Haagu začelo ob 10.00, se Mladić na poziv sodnika ni usedel, ampak je začel vpiti, sodišče pa med glasnim protestom označil za sramotno in lažnivo. Ob tem je preklinjal in zatem moral zapustiti dvorano. Nadaljevanje izreka sodbe je spremljal v posebni sobi. Po izreku obsodbe je obramba napovedala pritožbo.

Obsojen v desetih točkah obtožnice
Obsojen je bil v desetih od enajstih točk obtožnice, ostala je le točka izmed dveh za genocid. Sodišče ga ni spoznalo za krivega samo za genocid v šestih drugih občinah v BiH-u leta 1992, saj je ugotovilo, da tam storjeni zločini niso pomenili genocid, temveč vojne zločine in zločine proti človečnosti. V teh občinah so pobili Bošnjake in bosanske Hrvate.

Obsojen je zaradi odgovornosti za nekatere najhujših vojnih zločinov v Evropi po drugi svetovni vojni – zaradi genocida v Srebrenici, kjer je bilo ubitih okoli 8.000 Bošnjakov, in obleganja Sarajeva med letoma 1992 in 1995. V petih točkah je obsojen za zločine proti človečnosti, v štirih pa za vojne zločine. Obleganje Sarajeva je bilo najdaljše obleganje kakšnega mesta v sodobni zgodovini. Med 5. aprilom 1992 in 29. februarjem 1996 je bilo v glavnem mestu Bosne in Hercegovine ubitih skoraj 12.000 ljudi, ranjenih pa najmanj 50.000. Obsojen je tudi zaradi zajetja več kot 377 opazovalcev Združenih narodov in modrih čelad kot talcev od maja do junija 1995, s čimer so hotele sile bosanskih Srbov preprečiti letalske napade Nata na njihove cilje.

Zaradi krutosti znan kot "balkanski klavec"
22 let po koncu vojne v BiH-u je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izreklo sodbo enemu najbolj izpostavljenih haaških obtožencev, ki je zaradi krutih zločinov znan kot "balkanski klavec". Glavni tožilec haaškega sodišča Serge Brammertz je sodbo označil kot eno najpomembnejših v zgodovini sodišča, ki bo konec leta po 24 letih zaprlo vrata. Kot je povedal, sta bila Mladić in politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić glavna tvorca politike etničnega čiščenja in sta odgovorna za smrt več tisoč ljudi med vojno v BiH-u, ki je v celoti zahtevala več kot 100.000 življenj. Brammetz je ob tem dodal, da bi bilo vse, kar bi bilo manj kot dosmrtni zapor, nesprejemljivo.

Lani Karadžića obsodili na 40 let zapora
Haaško sodišče je prvo obtožnico proti Mladiću, ki je bila skupna s Karadžićevo, vložilo 25. julija 1995. Od takrat je bil na begu, sodišče pa je nato obtožnico oktobra 2003 ločilo in jo večkrat spremenilo, nazadnje decembra 2011. Prijeli so ga 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji po 16 letih skrivanja. V mednarodni skupnosti so njegovo prijetje, ki je bilo tudi eden izmed pogojev približevanja Srbije Evropski uniji, odločneje zahtevali po strmoglavljenju Slobodana Miloševića. Sojenje je trajalo od 16. maja 2012 do 15. decembra lani.

Karadžića, ki je bil ob Mladiću glavni odgovorni za genocid v Srebrenici in druge vojne zločine med vojno v BiH-u, je marca lani haaško sodišče obsodilo na 40 let zapora. Tudi njega so spoznali za krivega v desetih od enajstih točk obtožnice - tako za genocid v Srebrenici, kot tudi za obleganje Sarajeva in zajetje talcev, ne pa tudi za genocid v nekaj drugih občinah v BiH-u. Zaradi genocida v Srebrenici je haaško sodišče na dosmrtni zapor doslej obsodilo le tri visoke častnike bosanskih Srbov, tesne sodelavce Mladića - generala Zdravka Tolimirja, načelnika za varnost zloglasnega Drinskega korpusa Vujadina Popovića ter Ljubišo Bearo, načelnika za varnost v štabu vojske.

V Republiki srbski Mladić za številne še vedno velja za junaka in branitelja naroda. Predsednik Republike srbske Milorad Dodik ga je tako v torek opisal kot legendo srbskega naroda, ki je kot poveljnik vojske branil svobodo srbskega naroda in privedel do nastanka Republike srbske.

Karadžić ga je imenoval za poveljnika
Mladić je bil rojen 12. marca 1942 v vasi Kalinovik na jugu Bosne in Hercegovine. Njegov oče je bil partizan, ki so ga hrvaški ustaši ubili leta 1945. Čeprav si je Mladić želel postati učitelj, je končal v Beogradu, kjer se je po srednji vojaški šoli vpisal še na vojaško akademijo. Po končanem študiju je vojaško kariero začel v nekdanji Jugoslovanski ljudski armadi, in sicer v Makedoniji, kjer je služboval do leta 1978, nato pa se lotil študija na poveljniško-štabni akademiji, ki jo je zaključil med tremi najboljšimi.

Po izbruhu vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije na začetku 90. let prejšnjega stoletja ga je generalštab JLA-ja poslal na območje Hrvaške, ki je bil pod nadzorom tamkajšnjih Srbov. Poveljeval je 9. korpusu JLA-ja v bojih s hrvaško vojsko na območju Knina. Leto dni pozneje, ko je vojna izbruhnila še v sosednjem BiH-u, ga je Karadžić imenoval za poveljnika vojske bosanskih Srbov in na tem položaju je ostal do decembra leta 1996.

Med vojno je Mladić izredno hitro napredoval - oktobra leta 1991 je postal generalmajor, pet mesecev pozneje so ga povišali v generalpodpolkovnika in sredi leta še v generalpolkovnika. Med njegovim poveljevanjem je vojska bosanskih Srbov zagrešila številne vojne zločine, med katerimi sta najodmevnejša 43-mesečno obleganje Sarajeva in pokol v Srebrenici leta 1995, ko je bilo ubitih okoli 8.000 Bošnjakov.