Poleg tradicionalnih medijskih tiskanih velikanov bomo v pregled redno vključevali tudi pomembne medijske vire, ki v Rusiji, Indiji in na Kitajskem nagovarjajo milijarde ljudi.

Svet na križišču
Letošnje leto bo, kar se globalnih ekonomskih kazalcev tiče, prelomno, piše Martin Wolf v Financial Timesu. Zaradi nasprotja med nezadržno rastočimi cenami blaga na eni ter finančno krizo na drugi, zavidljivo rastjo na razvijajočih trgih in zametki recesije v ZDA, se sprašuje, kje smo, kako smo tja prispeli in navsezadnje, kaj nam je storiti?

Odgovore lušči iz statističnega labirinta, ki v jedru med drugim skriva naslednje podatke: k svetovni gospodarski rasti sta le Kitajska in Indija v preteklih letih prispevali njeno polovico. Razvijajoči trgi z že omenjenima velikima silama pa skupno kar dve tretjini.

Za zdajšnje stanje naj bi bilo ključnih 5 dejavnikov ali bolje, njihova zmes: že omenjena visoka gospodarska rast na razvijajočih trgih, presežek prihrankov pri naložbah na istih trgih (predvsem na Kitajskem in v izvoznicah nafte), dolgo obdobje gospodarske stabilnosti in nizke inflacije na razvitih trgih, liberalizacija finančnih trgov in inovacije ter cenovna politika na področju blaga.

Mojster ceha, ki izginja
Pretekli petek bi bil Edward R. Murrow star 100 let. Beth Knobel se novinarske legende na mnenjski strani Herald Tribuna ne spominja le po epskem boju zoper lov na (komunistične) čarovnice senatorja Josepha McCarthyja sredi 50. let prejšnjega stoletja. "Novinarstvo je bilo za Murrowa orodje za izobraževanje sveta (tudi sicer je bila njegova prva želja postati učitelj)."

Med svojim vzponom je Murrow postal novinar/zagovornik, ki pa je na koncu klonil pod pritiskom nadrejenega, prvega moža CBS-a, Williama Paleyja. Toda za njim ni ostala tišina, temveč vizija. In opozorilo. Pred pol stoletja je na zasedanju vodilnih mož ameriških televizijskih hiš napovedal, da se bodo gledalci raje kot k relevantnim novicam zatekali v eskapizem; napovedal je postopen umik komentarja zaradi strahu pred finančnimi posledicami »prepogumne« uredniške politike. Napovedal je, da bo v medijskih hišah nastal konflikt med javnim in kapitalskim interesom, še piše IHT.

»Dan Zemlje je novi božič«
Allison Arieff v New York Timesu obravnava vrzel med deklariranimi cilji in voljo ter izvedljivostjo abstraktnih projektov, ki na površje privrejo ob nedavnem dnevu Zemlje. Omembe vredna se ji kljub vsemu zdita dva poskusa. Pri prvem gre za nočno ulično razsvetljavo, ki se prilagaja Luninemu ciklu. Ko je mesec svetlejši, svetila oddajajo manj svetlobe. In obratno. Snovalci projekta (https://www.civiltwilightcollective.com/) trdijo, da bi bilo mogoče na ta način prihraniti med 90 in 95 odstotkov namenske energije za mestno razsvetljavo. 22-letna Elizabeth Redmmond pa je zasnovala talno oblogo, ki bi distribuirala ali pa shranjevala kinetično energijo, pridobljeno na bolj obremenjenih javnih prostorih.

Zalivska gospodarstva
Več, kot Kitajska dela, bolj, kot Indija raste, višje so cene nafte. Economist ugotavlja, da se države praviloma razvijajo s trudom in iznajdljivostjo. Zalivske države pa so (le)na pravem mestu. Po rekordno nizki ceni sodčka nafte v 90.letih (9 dolarjev) so ob današnjih 100 dolarjih, kolikor je treba zanj odšteti, dobile še potrebno mero samozavesti.

Otoški medij kljub vsemu opozarja na previdnost, saj trenutne cene nafte zaradi ogromnih dobičkov proizvajajo razmere, v katerih ti presegajo naložbeno sposobnost malih držav. Predvsem pa »veter v jadrih« premalo usmerjajo v reforme, preveč pa ga je v velikopoteznih infrastrukturnih projektih.

Mati vseh letališč
Vožnja s kolesom od letališča Tempelhof do Brandenburških vrat traja 20 minut. Zaradi gradnje novega, ki bo ležalo zunaj mestnih meja, dokončano pa naj bi bilo leta 2013, bodo Berlinčani v nedeljo na referendumu odločali o (ne)zaprtju enega izmed najbolj prepoznavnih mestnih zaznamkov. Prebivalci (zahodnega) Berlina Tempelhof, poleg drugega, pomnijo kot enega ključnih dejavnikov zgodovinskega poteka dogodkov v povojni Nemčiji, Evropi in v svetu, v nemškem Spieglu piše Reinhard Mohr. Tempelhof je bil med hladno vojno pri blokadi zahodnega Berlina njegova življenjska žila.

Česa se bodo spomnili zdaj?
Washington Post se sprašuje o ozadju nedavnega razkritja o sirski jedrski dejavnosti. Severna Koreja naj bi Damasku pomagala pri gradnji jedrskega reaktorja, ki naj bi bil uporabljen za vojaške namene. Izrael ga je septembra lani v letalskem napadu uničil.

Dan Froomkin se tako sprašuje, zakaj je Bela hiša javnost o tem obvestila šele po sedmih mesecih in obravnava njeno zakonsko dolžnost do obveščanja ameriške javnosti o pomembnih dogodkih v svetu. Posledično ga zanima, kaj je bilo vodilo zapoznelega oznanila?

Obrite glave, razbite glave
Ruska Novaya gazeta se je z glavnim moskovskim tožilcem Jurijem Seminom podala v vsebinsko debato o (ne)učinkovitem pregonu naraščajoče dejavnosti neonacističih skupin v ruski prestolnici. Semin na očitke odgovarja z več primeri, ki so v Moskvi v teku zaradi napadov na osnovi narodne pripadnosti. Gazeta vztraja, da je to premalo.

Zahodni um ni vajen azijskega vzpona
Nekdanji singapurski diplomat s 33-letnim stažem, v zadnjem času pa mednarodno priznani avtor večih knjig, Kišore Mahbubani, je za Times of India spregovoril o razlogih za gospodarski vzpon azijskih držav in odzivih nekdanjih zahodnoevropskih gospodarjev na spremenjena globalna razmerja. »Azija je s prevzemom sedmih stebrov zahodne modrosti – prosti trg, znanost in tehnologija, meritokracija, pragmatizem, kultura miru ter izobraževanje – podedovala ogromno koristi. Vendar pa se z razvojem v posameznih državah dogaja svojevrstna kulturna renesansa in omogoča stike z lastno preteklostjo, ki jim preprečujejo, da bi postale klon zahoda,« v intervjuju med drugim o prevzemanju vzorcev pove Mahbubani.

CNN je Kitajski dolžan opravičilo
Od začetka pohoda (in ustavljanja ter preusmerjanja) olimpijske plamenice med Kitajsko in svetovnimi mediji poteka prava medijska vojna. China Daily v uredniškem komentarju vrača udarec, mednarodne, predvsem pa ameriške, medije pa obtožuje enostranskega poročanja o dogodkih v Tibetu.

L. D.