Protesti so se v šestih mestih odvili že v torek in se nadaljevali tudi v sredo. V glavnem mestu Ankari je policija uporabila solzivec, v Carigradu pa so se protestniki zbrali na zdaj že slovitem trgu Taksim, prizorišču začetka lanske serije vstaj v vsej Turčiji. "Lopovi" in "Vlada, odstopi" so vpili protestniki.

Vlado je k odstopu pozval tudi Mustafa Sarigul, glavni kandidat opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) za župana Carigrada na lokalnih volitvah 30. marca. Stranka je zadnje proteste organizirala, potem ko je v nekaj dneh v javnost pricurljal že drugi posnetek pogovora domnevno premierja Recepa Tayyipa Erdogana s sinom, v katerem mu (domnevno) Erdogan pravi, naj ne sprejme določene vsote denarja v nekem poslu, ampak naj počaka na boljšo ponudbo.

"Ne vzemi ga," pravi na posnetku glas, ki naj bi pripadal Erdoganu. "Drugi prinašajo. Zakaj ne more on prinesti? A ne skrbi, tudi on nam bo padel v naročje." Za podoben posnetek, ki je bil objavljen v ponedeljek, v katerem naj bi Erdogan svojemu sinu Bilalu dejal, naj se znebi velikih količin gotovine zaradi preiskave o korupciji, je Erdogan že dejal, da je "popolnoma neresničen" in da gre za "zlobno" montažo. Šlo naj bi za pogovore, posnete 17. decembra. Avtentičnost posnetkov ni neodvisno potrjena.

Erdogan: Za napadi Gülen
Erdogan je za odgovornega za preiskavo o korupciji označil svojega tekmeca Fetulaha Gülna, islamskega voditelja, ki živi v ZDA in naj bi imel tesne povezave s policijo in pravosodjem.

Vlada je zaradi posnetkov očitno vznemirjena. V sredo je namreč Fikri Isik, minister za tehnologijo, sporočil, da je bilo pet uslužbencev, odgovornih za enkripcijo telefonov, ki jih uporablja Erdoganov kabinet, odpuščenih.

Do zadnjih napetosti prihaja po sprejetju nove zakonodaje, ki daje pravosodnemu ministrstvu večji nadzor nad vrhovnim svetom sodnikov in tožilcev, neodvisnim organom, odgovornim za imenovanje pripadnikov pravosodja. Vlada s tem pridobiva večji vpliv na imenovanje sodnikov in tožilcev. Kritiki pravijo, da je zakonodaja v nasprotju z osnovnim načelom delitve oblasti, zapisanim v ustavi.

Predsednik Gül je zavrnil pozive k zavrnitvi podpisa zakona, češ da ni njegovo delo izpodbijati zakonodajo, ki jo sprejme parlament. 15 členov se mu zdi "jasno protiustavnih", a bo za to poskrbelo ustavno sodišče. Ob tem je Gül napovedal tudi podpis zakona, ki bo okrepil državni nadzor nad spletom.