Aprila je vlada premierja Maria Montija potrdila varčevalne ukrepe, s katerimi je želela letos na področju javne porabe privarčevati 4,2 milijarde evrov, a je nato ugotovila, da bodo potrebni še ostrejši rezi, če se hočejo izogniti zvišanju davka na dodano vrednost za dve odstotni točki, kar bi bilo sicer nujno brez sprejetja varčevalnih ukrepov.

"Letos bo prihranek 4,5 milijarde evrov, prihodnje leto 10,5 milijarde, leta 2014 pa 11 milijard evrov," je napovedal Monti po sedmih urah zasedanja vlade.

Proračunski rezi bodo vključevali tudi 50-odstotno znižanje razpoložljivih sredstev za avtomobilski park državnih ustanov, za 200 milijonov evrov pa bo letos skromnejši sklad za študentske štipendije in prihodnje leto za 300 milijonov evrov.

Letos bo javnofinančni primanjkljaj nekoliko višji od dveh odstotkov BDP-ja, je napovedal Monti. Sprva je njegova vlada pričakovala 1,3-odstotni primanjkljaj.

Italijansko gospodarstvo je v recesijo vstopilo v drugi polovici lanskega leta. Letos naj bi se BDP skrčil za 1,2 odstotka.

Več kot tretjino manj denarja za živila
Huda gospodarska kriza je močno načela denarnice Italijanov, ki morajo zdaj varčevati tudi pri najosnovnejših življenjskih potrebščinah, kaže raziskava ankete italijanskega inštituta za raziskovanje javnega mnenja SWG.

Po njihovih podatkih so Italijani od začetka letošnjega leta izdatke za živila zmanjšali kar za 35,8 odstotka.

A Italijani ne varčujejo samo pri količini živil, ampak tudi pri kakovosti. Odpovedujejo se ribam, mesu, alkoholnim pijačam in sadju, medtem ko se je povečalo povpraševanje po cenejših testeninah. Zmanjšali so tudi izdatke za potovanja, oblačila in dejavnosti v prostem času.

Vse več se jih odloča za nakupe v trgovinah z nižjimi cenami.

Italija je sicer priča velikim razlikam med industrijsko razvitim severom in revnim jugom. Tako so leta 2011 povprečni mesečni izdatki v Lombardiji znašali 3.033 evrov in na Siciliji 1.635 evrov.