Kritiki opozarjajo, da omenjeni napotki nevarno spominjajo na talibansko dobo.
Odredba se je pojavila v izjavi, ki med drugim tudi spodbuja upornike, naj se pridružijo mirovnim pogajanjem, zaradi česar se številni bojijo, da bodo za mir najvišjo ceno plačale ženske.
"Obstaja povezava med mirovnimi pogajanji in omejitvami, s katerimi skušajo obremeniti ženske pravice," meni afganistanska poslanka Favzia Kofi, ki je opozorila, da dajejo nova pravila "zeleno luč talibanizaciji". Točke, ki so jih sestavili na rednem srečanju sveta Ulema, ki se ga udeležujejo najvišji kleriki, niso pravno zavezujoče, a odlok je brez dodatnega komentarja objavil predsednikov urad, kar označujejo za tihi znak pritrditve.

Kritike tudi med poslanci
"Ne vidim, kako ne bi iz tega razbrali, da prihaja odlok od Karzaja," pravi Heather Barr, raziskovalka pri organizaciji Human Rights Watch. "Za svet Ulema to verjetno ni skrajno stališče, je pa skrajno stališče za Karzaja in neskladno z ustavo ali obvezami Afganistana po mednarodni zakonodaji." Kleriki so ustavno enakost moških in žensk zavrnili in nakazali, da je dokument, ki predstavlja temelj afganistanske države, z verskega vidika napačen.

"Moški so temeljni, ženske drugorazredne," piše v odloku. "Tudi potomstvo izhaja iz moškega. Zato se morajo uporabi besed in izrazov, ki nasprotujejo svetim stihom, strogo izogibati." Izjavo so ostro kritizirali tudi v parlamentu, kjer so jo nekateri politiki vzeli kot neposreden napad na ustavo in na širšo vlado. Če bi uresničili prepoved mešanja spolov na delovnem mestu in v šoli, bi to dejansko razdrlo zakonodajo.

"Proti ustavi"
"Izjava je uperjena proti ustavi, proti človekovim pravicam in proti ženskim pravicam," meni Ahmad Šah Behzad, poslanec iz province Herat, ki opozarja, da Karzaj s tem zanemarja svojo dolžnost branjenja ustave. Kleriki sicer v izjavi obsojajo nasilje nad ženskami, prisiljene poroke in prakso izmenjave žensk za razrešitev družinskih sporov zaradi denarja ali časti.

A, gledano v celoti, izjava nakazuje nelagoden povratek k jeziku in ideologiji talibanov, pravi Nader Naderi, nekdanji pooblaščenec afganistanske neodvisne komisije za človekove pravice in glasen zagovornik človekovih pravic. "Znova vzpostavlja nekatere omejitve, ki so bile vpeljane med talibansko vladavino, zato bi bil to lahko znak za alarm, če bi vplival na vladno politiko," meni Naderi.
Kofijeva pa: "S tem ko se osredotočajo na status žensk, kleriki ignorirajo vprašanja, ki skrbijo navadne Afganistance. Država ima veliko drugih prioritet in verski učenjaki se morajo oglasiti in obsoditi tiste zadeve, ki ljudi najbolj skrbijo, denimo samomorilski napadalci ter korupcija."