Lahkotno in tekoče - očitno je, da ima za seboj že precej prakse - je Pawan Kumar vzel v roke vrv in prikazal, kako zavezati zanko za obešanje, kako jo pritrditi in kako sprostiti vzvod, ki pošlje obsojenega zapornika v smrt.
"Gre za zelo dolgotrajen postopek, kako pravilno zavezati zanko, da obsojenec ne trpi," je Kumar za Independent. "Vem, ker je bil tudi moj ded rabelj in mi je razložil vso znanost za tem."

Indija išče nove rablje in Kumar je eden izmed kandidatov. Država je glede smrtne kazni že dalj časa razcepljena. Po eni strani je smrtna kazen rezervirana le za "najredkejše izmed redkih" primerov, že sedem let pa ni usmrtila nikogar. Trenutno na usmrtitev čaka 350 zapornikov, katerih usoda je negotova.
A ob vse večjih pritiskih na vlado, naj ob bombnih napadih pokaže, da zna "udariti po mizi", in po nedavni zavrnitvi prošenj za pomilostitev več obsojenih na smrt bo Indija morda v roku nekaj mesecev izvedla okoli šest usmrtitev.

Zapori brez krvnikov
Velika težava pri tem je pomanjkanje krvnikov. Ko je sodnik maja zavrnil prošnje za pomilostitev dveh zapornikov, so zaporniške oblasti priznale, da nimajo nobenega rablja, in zaprosile druge zapore po državi, če jim lahko kakšnega posodijo. Enako je bilo v nekem drugem zaporu, kjer so zaporniku zavrnili pomilostitev. "Zadnjo usmrtitev tu smo izvedli pred 22 leti in za nas nima nobenega smisla ohranjati krvnika na plačilni listi," je povedal predstavnik zapora Tihar v New Delhiju.

Kumar je odločen dokazati, da je pravi človek za zapolnitev vrzeli. Tako njegov ded kot tudi oče sta bila uradna krvnika zapora Merut. Ded je bil celo zelo znan krvnik - leta 1989 je prav on obesil Satvanta Singa, enega izmed dveh telesnih stražarjev, ki sta pet let predtem izvedla atentat na premierko Indiro Gandi.
Po očetovi smrti pomladi je za njegov položaj zaprosil Kumar. Do zdaj se je 48-letni oče sedmih otrok udeležil dveh poskusnih prikazov. Kumar trdi, da je večkrat asistiral svojemu dedu, enkrat pa celo obešanje izvedel kar sam, ko se ga njegov dedek ni mogel udeležiti. Prvič, ko je asistiral pri usmrtitvi, je bilo leta 1992 pri primeru dveh bratov, obsojenih zaradi umora. "Zavezal sem noge obeh mož. Moj ded je pritrdil zanko," razlaga. "Po tej prvi usmrtitvi ni bilo nobenih čustev. Nisem bil preplašen, ker sem hotel to početi že od otroštva naprej."

Kesanje slavnega krvnika
A vsi nimajo enakih občutij. Mož, ki je izvedel zadnjo indijsko usmrtitev, je bil Nata Malik, ki je prav tako prihajal iz družine rabljev in ki je leta 2004 usmrtil moškega, obsojenega zaradi posilstva in umora šolarke. Pred smrtjo (lani, op. a.) je Malik povedal, da ga preganjajo obrazi 25 ljudi, ki jih je obesil. Po tej zadnji usmrtitvi je bilo več ljudi v zahodnem Bengalu po nesreči zadavljenih, potem ko je Malik pred TV-kamerami demonstriral, kako zavezati zanko, s tem pa sprožil val "hlinjenih obešanj".

Številni se dela otepajo, ker jih skrbita "slaba karma" in morebitna škodljivost tovrstnega dela pri reinkarnacijah. Drugi se bojijo izključitve iz družbe. 58-letni veteranski rabelj (ali "džalad") Amhadulah Khan pa dvomi, da bo še kdaj opravljal to delo: "Nočem govoriti z mediji o tem barbarskem poklicu. Ne podpiram smrtne kazni. Ne spominjam se, koliko ljudi sem obesil."