Že pred današnjim iztekom roka je bilo jasno, da pogajalcem Irana na eni strani in ZDA, Rusije, Velike Britanije, Francije ter Nemčije na drugi strani ne bo uspelo končati pogajanj, po katerih bi lani novembra v Ženevi sprejeti začasni sporazum o iranskem jedrskem programu zamenjal trajen dogovor.

V zadnji fazi pogajanj so se ta konec tedna na Dunaju zbrali zunanji ministri vseh v pogajanja vpletenih držav, vendar preboja v 12 let trajajočem sporu med islamsko republiko in mednarodno skupnostjo niso dosegli.

Britanski zunanji minister Philip Hammond je dejal, da so dosegli znaten napredek, a vseeno ni bilo mogoče sprejeti celovitega dogovora do zastavljenega roka. Napovedal je, da bodo že prihodnji mesec znova sedli za pogajalsko mizo s ciljem, da v treh mesecih dosežejo krovni sporazum in dokončen dogovor do 1. julija prihodnje leto.

Da je bil na pogajanjih dosežen napredek, je zatrdil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki zdaj pričakuje, da bodo v od treh do štirih mesecih dosegli strinjanje o ključnih načelih končnega sporazuma.

Ameriški državni sekretar John Kerry je branil podaljšanje pogajanj in zatrdil, da je prišlo do "dejanskega in bistvenega" napredka. Po njegovih besedah sedaj ni čas za predajo. Napovedal je še iskanje podpore za podaljšanje pogajanj v ameriškem kongresu. Republikanci so ameriškega predsednika Baracka Obamo namreč opozorili, da Iran le poskuša doseči odpravo sankcij, na skrivaj pa bo nadaljeval z razvojem jedrskega orožja.

Iranski predsednik Hasan Rohani je zatrdil, da bo dogovor do izteka novega roka vsekakor sklenjen. "Ta pot pogajanj bo vodila do končnega dogovora. Večina razlik je bila premaganih," je Rohani dejal glede razlik v stališčih, ki so doslej preprečevale sklenitev dogovora.

Dve točki razhajanj
Zahodne države so prepričane, da Iran v tajnosti razvija jedrsko orožje, a v Teheranu te obtožbe zanikajo in zatrjujejo, da gre za miroljuben jedrski program, ki je namenjen proizvodnji električne energije in znanstvenim raziskavam. Šest svetovnih velesil od Irana zahteva ustavitev programa v zameno za umik sankcij, ki so jih v preteklih letih sprejeli proti Iranu.

Pogajalci se ne morejo zediniti predvsem glede dveh vprašanj. Prvo je število centrifug za bogatenje urana. Islamska republika ima okoli 19.000 centrifug, od tega jih je 10.000 delujočih. Iranska stran noče zmanjšati količine urana, ki ga je zmožna obogatiti, to pa je za Zahod nesprejemljivo.

Druga sporna točka je odprava sankcij. Iran želi, da se to zgodi naenkrat in v najkrajšem času, medtem ko se zahodne sile zavzemajo, da se sankcije najprej odpravi začasno, šele pozneje pa tudi dokončno ukine.

Na temelju začasnega sporazuma bo Iranu v obdobju do konca junija mesečno dostopnih 700 milijonov dolarjev iz zamrznjenih sredstev.

Izrael vesel novice z Dunaja
Najbolj so z izkupičkom pogajanj zadovoljni v Izraelu, kjer so vse skozi opozarjali pred ukinitvijo sankcij, če se Iran ne bo v celoti odpovedal svojemu jedrskemu programu. "Nikakršen dogovor je boljši kot slab dogovor. Dogovor, za katerega se je zavzemal Iran, je bil obupen. Z njim bi Iran lahko bogatil uran za jedrsko bombo brez sankcij," je dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu.

Po besedah Netanjahuja bi moral Iranu najprej onemogočiti sposobnost razvoja jedrske bombe in šele nato ukiniti sankcije, zato je sam zadovoljen, da na tokratnih pogajanjih ni bilo nobenega dogovora.