“Na Evropsko unijo se zanašamo, da nam bo pomagala razviti to državo,”je dejal Michel Djotodia, ki je na čelu ohlapne koalicije uporniških skupin pred tednom dni s pet tisoč borci zasedel prestolnico Bangui.

Nekdanja francoska kolonija v osrčju afriške celine se ponaša z bogatimi zalogami zlata, diamantov, nafte in urana, a vseeno sodi med deset najrevnejših držav na svetu.

Od razglasitve neodvisnosti leta 1966 je doživela že več državnih udarov, pri katerih so intenzivno sodelovali tudi Francozi, ki imajo v državi še vedno vojaški kontingent.

Pariz in Washington sta pozvala upornike, naj spoštujejo dogovor o delitvi oblasti, ki so ga s strmoglavljenim predsednikom Francoisom Bozizejem januarja letos podpisali v gabonski prestolnici Libreville in predvideva izvedbo volitev leta 2016.

"Delovali bomo v skladu z duhom dogovora iz Librevilla," je na svoji prvi novinarski konferenci od prevzema oblasti v petek napovedal Djotodia in obljubil, da nihče, ki je trenutno na oblasti, ne bo kandidiral na naslednjih predsedniških volitvah, vključno z njim.

Napoved spremembe zunanje politike
Da bi izkoriščal obsežna naravna bogastva, ki jih ponuja država, je Bozize podelil pravice do raziskav še neizkoriščenih naftnih virov kitajski državni naftni družbi CNPC in južnoafriškemu naftnemu podjetju DIG oil.

Djotodia je napovedal, da bo pristojnim ministrom naložil za ponoven pregled že sklenjenih poslov z obema državama in v primeru nepravilnosti odredil ureditev pogodb.

Novi predsednik je dejal, da se bodo zanesli na EU pri pomoči za razvoj države, saj po njegovih besedah iz Evrope prihaja kar 80 odstotkov vse zunanje pomoči.

"Ko smo bolehali, je bila Evropska unija ob naši postelji. Tudi zdaj nas ne bo zapustila," je prepričan Djotodia, ki je tako že nakazal spremembo politike svojega predhodnika, ki se je v krepitvi odnosov navezal na JAR in Kitajsko.

Bozize je takoj po zasedbi Banguija prebegnil v sosednji Kameron, kjer je zaprosil za politični azil v Beninu.