Iz pobude so sporočili, da nameravajo v roku od dveh do treh tednov zbrane podpise predati saboru, pri čemer niti malo ne dvomijo, da se ne bi spoštoval zakon, in pričakujejo razpis referenduma.

Nasprotniki akcije konservativne pobude opozarjajo, da bi sprememba ustave pomenila kršitev človekovih pravic in enakopravnosti istospolnih usmerjenih.

Predstavniki pobude so na novinarski konferenci znova obsodili fizične in besedne napade na njihove prostovoljce, ki so zbirali podpise za referendum na stojnicah po vsej Hrvaški, predvsem pred cerkvami.

Zavrnili so obtožbe, da je njihova akcija homofobična, in pojasnili, da nameravajo državljanom na demokratičen način omogočiti, da se izrečejo o sestavi zakonskih skupnosti.

Uzakonitev istospolnih porok ni v načrtu
Po mnenju hrvaške vlade gre pri pobudi za referendum za politično motivirano potezo, ki ima za namen destabilizacijo vlade, in ne zaradi resnične težave, saj za zdaj ne nameravajo uzakoniti istospolnih zakonskih skupnosti.

Levosredinska koalicija naj bi zahtevala mnenje ustavnega sodišča o ustavnosti referendumskega vprašanja, ki se glasi: "Ali ste za to, da bi v ustavo zapisali določilo, da je zakon življenjska skupnost ženske in moškega?"

Po mnenju vlade zakonska skupnost ni ustavna kategorija, temveč jo določa poseben zakon.

Če bo ustavno sodišče potrdilo skladnost referendumskega vprašanja z ustavo, bodo izidi referenduma obvezujoči. Hrvaška ustava namreč dopušča možnost spremembe ustave tudi na podlagi državljanske pobude, sabor pa ima zgolj tehnično vlogo zagotavljanja vnosa odločitve v ustavo, je pojasnila nevladna organizacija Gong, ki sicer nasprotuje referendumski pobudi.

Hrvaška vlada trdi, da bodo imeli končno besedo o morebitnih ustavnih spremembah poslanci v saboru. Po mnenju hrvaških medijev bi vztrajanje vlade pri tem, da ima končno besedo pri odločitvi dvotretjinska saborska večina, lahko povzročilo tudi ustavno krizo.