Samooklicani šejk Jusuf Barčić je s svojim gibanjem islamskih skrajnežev, v katerem je tudi mnogo mudžahidov, ki so med vojno pomagali muslimanom, zadnje čase razburjal in strašil javnost v BiH-u. Najodmevnejši primer je bil februarja, ko je Barčić skušal svoja skrajna stališča širiti v Carski džamiji v Sarajevu, ki je morala takrat zapreti svoja vrata, kar se ni zgodilo še nikoli v njeni 500-letni zgodovini, niti med vojnami.

V incidente so se vahabiti, znani po dolgih haljah in bradah, že predtem zapletali z domačini v Tuzli, kjer so zasedli nekaj džamij in zmerne muslimane silili v spoštovanje strogih islamskih zakonov, zaradi česar so prišli v spor tudi s krovno muslimansko skupnostjo v BiH-u, ki so ji očitali, da si skuša prilastiti poučevanje islama.

Smrt sprožila ugibanja o zaroti
Barčić je umrl konec marca v hudi prometni nesreči, ko se je z avtomobilom zaletel v ulično svetilko. Bil je znan po tem, da ni imel vozniškega izpita in si je prometne predpise razlagal po svoje, kar pomeni, da na križiščih skorajda ni upošteval rdeče luči. Policija je kot vzrok za nesrečo navedla neprilagojeno hitrost, v kar pa nekateri ne verjamejo in govorice o samomoru so v medijih zamenjala ugibanja o zaroti islamske skupnosti in pripadnikov tajnih služb. Ti naj bi z umorom preusmerili pozornost od člana predsedstva BiH-a Harisa Silajdžića, ki ga obtožujejo, da je med vojno skrbel za prihod tujih borcev in tako v državo pripeljal teroriste in zločince.

Na pogrebu tudi Slovenci
Prebivalce Tuzle je kar presenetilo število vahabitov na pogrebu, med katerimi naj bi jih po poročanju tamkajšnjih medijev skoraj polovica prišla iz nekdanje Jugoslavije, in sicer iz Slovenije, s Kosova, iz Makedonije in s Sandžaka v Srbiji. Nekaj jih je prišlo tudi iz Zahodne Evrope, po registrskih tablicah sodeč, največ iz Avstrije, saj naj bi Dunaj postal ideološko središče in glavni vir denarja za vahabitsko gibanje v BiH-u. Prav nobeden od njih pa ni bil prijazen ne do policije in ne do novinarjev, ki so jim prepovedali snemanje in jih celo nekaj obkolili ter jim grozili z uničenjem opreme. Napete razmere je pozneje umiril šele neuradni vodja mudžahidov v BiH-u, Sirijec Abu Hamza, ki je novinarjem tudi dovolil snemanje.

Širjenje skrajnih idej
Sredi 90. let se je Barčić o islamskih naukih šolal v Savdski Arabiji, zato je med svojimi kolegi užival veliko spoštovanje. Za svojo skrajno razlago islama, ki jo je začel širiti po vrnitvi iz Savdske Arabije, je dejal, da je izvirnejša in pristnejša, zmerne muslimane pa je obtoževal, da niso pravi verniki. Leta 2001 ga je sodišče obsodilo na nekaj mesecev zapora, ker je nadlegoval ženo, ki ga je med njegovim bivanjem v tujini zapustila. Prebivalce rodne vasi Barčići na severovzhodu BiH-a je že leta zmerjal s krivoverci in od žensk zahteval., da si pokrivajo glavo.

Z borci prišel tudi vahabizem
Vahabizem je BiH prišel med vojno v začetku 90. let, ko je na pomoč bošnjaški vojski prišlo do 6.000 tujih islamskih borcev. Ti so ustanovili popolnoma muslimansko brigado in so bili odgovorni za številne vojne zločine. Glavni logistični in finančni center za oboroževanje je bila takrat Avstrija, kjer je delovalo kar nekaj muslimanskih humanitarnih organizacij, ki so ob tihi privolitvi ameriških, nemških in avstrijskih obveščevalnih služb pomagale bošnjaški vladi, denar za to pa so dobile iz islamskih držav, največ iz Savdske Arabije in tudi iz Irana, Pakistana, Turčije, Bruneja in Malezije.

Orožje in tuji borci naj bi v BiH večinoma prihajali prek Maribora in Splita. Veliko tujih muslimanov, ki so jim na veleposlaništvu podelili državljanstvo, sicer ni nikoli prišlo v BiH, ampak so potni list pridobili le zato, da so lažje potovali po evropskih državah. Pozneje so mediji poročali, da je veleposlaništvo BiH-a na Dunaju potni list podelilo tudi vodji Al Kaide Osami bin Ladnu, vendar tega niso nikoli dokazali.

Mudžahidi ostali v BiH-u
Nekateri mudžahidi so po koncu vojne leta 1995 odšli v sveto vojno na druga bojišča po svetu, a mnogi so ostali v državi in si z domačinkami ustvarili družine. Zdaj živijo predvsem v osamljenih skupnostih na podeželju po strogih islamskih pravilih. Oblasti in javnost so se za njih znova začeli zanimati po napadih 11. septembra 2001, ko so Američani povezave z napadalci odkrili tudi v BiH-u. Jeseni leta 2005 je javnost pretresla aretacija islamskih skrajnežev v Sarajevu, ki naj bi pripravljali samomorilske napade v Zahodni Evropi. Policija je v njihovem stanovanju našla samomorilski pas z razstrelivom, orožje in videoposnetek z navodili za pripravo bomb. Štiri skrajneže so obsodili januarja letos na več let zapora.

Odvzem državljanstev tujim borcem
Prav zaradi pritiskov ZDA in evropskih držav se je vlada BiH-a odločila za preklic državljanstev, ki so bila na sporen način podeljena tujim muslimanom. Prejšnji teden je tako vlada odvzela državljanstvo skoraj 400 muslimanom, od katerih jih je večina prišla iz Turčije, Egipta, Alžirije, Sirije, Tunizije, Sudana in Rusije. To je sprožilo negodovanje in ogorčenje med veteranskimi organizacijami, ki trdijo, da bodo ti ljudje morali zapustiti svoje družine, po izgonu pa nekaterim v njihovih domovinah grozi tudi zapor. Po njihovem mnenju so ti ljudje naredili veliko za BiH, zato je odvzem državljanstva nepravičen.

Vahabiti tudi v Srbiji
Težave z vahabiti pa nimajo samo v BiH-u, ampak tudi v sosednji Srbiji, kjer je pred kratkim močno odmevalo razkritje skupine islamskih skrajnežev pri Novem Pazarju v večinsko muslimanski pokrajini Sandžak na jugu države ob meji z BiH-om. Skupaj je bilo prijetih šest ljudi, ki so se urili v neki jami, kjer je policija odkrila skrivališče orožja in drugo vojaško opremo ter propagandni material. Za zdaj še ni znano, ali je skupina pripravljala napade v Srbiji ali v katerih drugih evropskih državah.

C. R.