V poročilu Organizacije ZN-a za prehrano in kmetijstvo (FAO) piše, da se je letos število podhranjenih v primerjavi z lanskim letom povečalo za kar sto milijonov oziroma 11 odstotkov in doseglo število 1,02 milijarde.

Za rekordno število lačnih je najbolj kriva trenutna svetovna gospodarska kriza, ki je najbolj prizadela prav najrevnejše predele sveta, in že nekaj časa visoke cene hrane na svetovnih trgih. Zaradi krize so številni izgubili delo, zaposlenim pa so se zmanjšali njihovi prihodki.

Mnogi težko verjamejo, da je število lačnih preseglo vse dozdajšnje rekorde, saj kazalci kažejo, da je kljub gospodarski krizi večina razvitega sveta bogatejša kot kadar koli prej v preteklosti. V organizaciji so zato pozvali bogate države k večji razvojni pomoči revnim, predvsem malim kmetom.

Ogrožena mir in varnost sveta
Po besedah vodje FAO-ja Jacquesa Dioufa vse to resno ogroža svetovni mir in varnost. Izvršna direktorica Svetovnega programa za hrano (WFP) Josette Sheeran je spomnila na boje za hrano, ki so v zadnjih dveh letih pretresali predvsem države v razvoju. "Lačen svet je nevaren svet," so jasne njene besede.

V številu podhranjenih s 642 milijoni 'vodi' azijsko-pacifiška regija, sledijo ji podsaharska Afrika z 265 milijoni, Latinska Amerika in Karibi s 53 milijoni ter z 52 milijoni Bližnji vzhod in severna Afrika. Lačni pa niso samo v nerazvitem svetu, ampak tudi v razvitih državah, kjer se z lakoto spopada okoli 15 milijonov ljudi.

Če se lahko svet pohvali, da mu je uspelo zmanjšati število podhranjenih med krizo z lakoto v 80. in v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja, pa bi lahko zdaj rekli, da je takratni dosežen napredek izničen, saj se lakota spet nezadržno širi.

FAO meni, da bo zaradi lakote najbolj na udaru revni sloj mestnega prebivalstva, ki se je moral spoprijeti z izgubo službe. Posledično se bo povečal pritisk na podeželska območja, kamor se bodo znova vračali brezposelni in obubožani priseljenci iz mest.