Po izidih vzporednih volitev, ki jih je opravil inštitut Gani Bobi, je do zdaj vladajoča Demokratska stranka premierja Hashima Thacija dobila 33 odstotkov glasov. Tesno PDK-ju sledi glavna opozicijska stranka Demokratična liga Kosova (LDK) s 30 odstotki, pri čemer imajo vzporedne volitve napako +/- dva odstotka. S tem je bila potrjena napoved, da bodo na Kosovu doživeli najtesnejše volitve od razglasitve samostojnosti leta 2007.

Na predčasnih volitvah so se Kosovci odločali med 19 političnimi strankami, 7 državljanskimi pobudami in nekaj neodvisnimi kandidati. V primerjavi z zadnjimi volitvami leta 2010 je tokratni volilni proces potekal veliko mirneje in očitno tudi bolje organizirano, kar pa ni preprečilo nizke volilne udeležbe. Na severu države, kjer živi večina srbskega prebivalstva je bila udeležba seveda še nižja.

Povod za razpustitev - ustanovitev lastne vojske
Ravno srbski poslanci so z bojkotom glasovanja o ustanovitvi prave kosovske vojske, pri čemer je večina po ustavi potrebovala privolitev manjšine, prispevali kapljo čez rob, kar je premier Thaci izkoristil za predčasne volitve, saj v parlamentu ni užival trdne večine.

Podobno kot drugje po deželah tranzicije, je pred volitvami pisano, okrašeno z instantnimi strankami in pobudami. Vzporedno pa so uveljavljene stranke, ki si zase že režejo bolj ali manj stalen delež volilne pogače.

Letošnjim volitvam manjka osrednja polemična tema, iskali bi jo lahko kvečjemu v neprijetnem vprašanju brezposelnosti. Kljub otipljivemu napredku po neodvisnosti deželo tare več kot 30-odstotna brezposelnost. Premier Hashim Thaci je v predvolilnem boju neutrudno obljubljal 200 tisoč novih zaposlitev. Te Kosovo še kako potrebuje, toda gospodarske možnosti take obljube postavljajo zunaj sfere realnega.

Troboj za relativno zmago
Tako gre pretežno za prestižnostne boje strank in funkcionarjev in njihovih medsebojnih zamer. O sebi pač vsakdo govori le najbolje. Tudi vlada Hashima Thacija, ki želi ostati. Kandidati za njegovo zamenjavo pa so vsaj štirje. Prvi je nekdanji prištinski župan Isa Mustafa, ki vodi Stranko zgodovinskega predsednika Ibrahima Rugove. Drugi je predsednik Stranke za prihodnost Kosova (AAK), Ramush Haradinaj, ki je nekoč že bil obetavni premier. A ga je s svojo ovadbo na sodnijo v Haagu zbezala nekdanja tožilka Carla del Ponte.

Kot premier se še ni poskusil najbogatejši kosovski Albanec, Bedžet Pacolli. Verjame, da je do položaja upravičen ne le zaradi svojih idej, temveč tudi zato, ker v svojih raznovrstnih podjetjih nudi kruh okoli 12 tisoč Kosovcem, čeprav posle deloma vodi iz Lugana iz Švice.

V zadnjih tednih se je močno profiliral predsednik stranke Samoodločba, Albin Kurthi. Stranka meni, da je Thacijeva vlada preveč podaniška mednarodni skupnosti in da si Kosovo zasluži boljšo. Ne glede na dosedanjo politično ostrino, ki zadeva predvsem mednarodni status Kosova, pa se je ta stranka že toliko uveljavila, da bi se vladi, ki jo s tako vehemenco napada, tudi pridružila.

Drago Flis, Radio Slovenija