Ti mladi politiki si prizadevajo za večjo avtonomijo in spremembe v načinu, kako Kitajska vodi Hongkong. Volilna udeležba je dosegla rekordnih 58 odstotkov. Glas je oddalo 2,2 milijona ljudi, kar je največ od leta 1997, ko je nekdanja britanska kolonija znova postala del Kitajske, piše BBC.

To so prve volitve v Hongkongu po letu 2014, ko so dele države za nekaj tednov ohromili množični protesti. Tedaj so v večini mladi protestniki zahtevali več demokracije in izražali skrb nad vmešavanjem Pekinga v hongkonško politiko, kar naj bi ogrozilo dogovor "ena država, dva sistema", s čimer imajo zagotovljenih več pravic kot državljani celinske Kitajske.

Pred dvema letoma nestrinjanje z odločitvijo Pekinga
Po sporazumu z Veliko Britanijo se je Kitajska zavezala, da bo še 50 let spoštovala demokratične pravice prebivalcev Hongkonga. Mladi aktivisti so prepričani, da njihove svoboščine počasi izginjajo, a v protestih, ko so zahtevali politične reforme, niso bili uspešni. Tako so nastale številne nove stranke, ki se zavzemajo za večjo avtonomijo.

Najhujši protesti v Hongkongu po vrnitvi izpod britanske krone so izbruhnili, ker so se oblasti v Pekingu avgusta odločile, da ne bodo izpolnile obljube, da bodo v Hongkongu lahko leta 2017 svojega voditelja volili na neposrednih volitvah. Prepustil bi jim zgolj izbiro med dvema ali tremi kandidati, ki bi jih ponudil Peking.

Večja razdrobljenost na prodemokratični strani
Med novoizvoljenimi je tudi 23-letni Nathan Law, ki je bil pred dvema letoma eden izmed vodij "dežnikarske revolucije", kot se je zaradi uporabe dežnikov, ki so varovali protestnike pred vročim soncem in poprovim pršilom, prijelo ime protestov. Law in ostali aktivisti so med protesti poudarjali samoodločbo. Zdaj Lawova stranka Demosisto zagovarja izvedbo referenduma o neodvisnosti.

Law, ki je bil presenečen nad izidi, je zadovoljen dejal, da so izidi volitev pokazali, da ljudje želijo spremembe. Kljub uspehu strank Demosisto, Youngspiration in nekaterih drugih novih obrazov v političnem prostoru pa so nekateri starejši, bolj uveljavljeni prodemokratični politiki izgubili svoja mesta. Kot so dejali nekateri med njimi, "ljudje hočejo spremembe, s tem pa tudi želijo nove obraze, cena tega pa je večja razdrobljenost na prodemokratični strani". Kot je dejal tudi Law, mora prodemokratična stran biti bolj poenotena, če želi uspehe v svojih prizadevanjih proti kitajski partiji. Še naprej bodo podporniki Kitajske ohranili večino sedežev v 70-članskem svetu.