Po izidih vzporednih volitev, ki so jih je objavile nemške televizije, so krščanski demokrati (CDU) in njihova sestrska Krščansko-socialna unija (CSU) osvojili 42,5 odstotka glasov, kar je največ od leta 1990 in več, kot so skupno osvojile stranke na levem polu.

Nazadnje je kakšna nemška stranka osvojila absolutno večino leta 1957, ko je slavil konservativni voditelj Konrad Adenauer.

Ob morebitni osvojitvi absolutne večine se Merklovi ni treba bati za sestavo vlade, v kateri je do zdaj vladala skupaj s Svobodnimi demokrati (FDP), ki pa jim ni uspel preboj v parlament. Osvojili so namreč 4,7 odstotka glasov, kar pomeni, da niso dosegli petodstotnega parlamentarnega praga.

Opozicijski socialdemokrati (SPD) Peera Steinbrücka so osvojili 26 odstotkov glasov, medtem ko je Levičarski stranki pripadlo 8,5 odstotka in Zelenim 8 odstotkov.

Evroskeptični stranki Alternativa za Nemčijo (AfD), ki so ji pred volitvami nekateri napovedovali uvrstitev v parlament, to očitno ne bo uspelo, saj naj bi osvojila 4,9 odstotka glasov.

Če bodo izidi vzporednih volitev obveljali in FDP-ja ne bo več v parlamentu, bo Merklova skoraj zagotovo morala v koalicijo s SPD-jem, s katerim je že vladala med letoma 2005 in 2009.

Volilna udeležba je bila 72-odstotna, kar je 1,2 odstotka več kot na zadnjih volitvah leta 2009.

"Super izid"
Merklova je v prvem odzivu na izide izrazila zadovoljstvo s "super izidom". "Skupaj bomo naredili vse, da bodo to štiri uspešna leta za Nemčijo," je napovedala.

V kratkem nagovoru v Berlinu se je vsem sodelavcem, posebej vodji CSU-ja Horstu Seehoferju, zahvalila za sodelovanje, volivcem pa za zaupanje. Besede zahvale je namenila tudi svojemu možu Joachimu Sauerju.

Napovedala je, da bodo v stranki počakali na končne volilne izide in se nato v ponedeljek pogovorili o nadaljnjem delu. "Slavimo pa lahko že danes," je zbranim navdušenim strankarskim kolegom dejala široko nasmejana Merklova.

Razočaranje pri drugih strankah
Drugouvrščeni SPD nad izidi ni navdušen, čeprav so po projekcijah dobili okoli tri odstotne točke večjo podporo kot na prejšnjih volitvah. "Upali smo na več. Volivci nam niso zaupali vodenja pogovorov o vladi," je za nemški radio dejal dozdajšnji vodja poslanske skupine SPD-ja Thomas Oppermann.

Kanclerski kandidat socialdemokratov Steinbrück pa je dejal: "Nismo dosegli rezultata, ki smo si ga želeli." Dodal je, da je zdaj na dosedanji kanclerki, da dobi večino za sestavo vlade.

Voditelji FDP-ja, ki je doživel boleč poraz, saj je osvojil kar okoli 10 odstotnih točk manj kot na volitvah pred štirimi leti, so razočarani. Vodja stranke Philipp Roesler, sicer nemški minister za gospodarstvo, je prevzel osebno odgovornost za poraz, Rainer Bruederle pa je priznal, da so dosegli najslabši izid v zgodovini. "To ni konec stranke. Težje bo, ampak delo se bo nadaljevalo," je dodal.

Še bolj so razočarani Zeleni, ki so na zadnjih volitvah dobili 10,7 odstotka glasov. Predstavnica stranke Steffi Lemke je dejala, da niso izpolnili cilja - zmage rdeče-zelene koalicije, kar "lahko analiziramo le kritično".

"Zadovoljni ljudje, dolgočasen volilni boj"
Zadnji tedni volilnega boja so bili zanimivi - SPD je pridobival po uspešnem televizijskem soočenju njihovega kanclerskega kandidata Steinbrücka z Merklovo, Zeleni so izgubljali zaradi sicer stare, a zdaj spet aktualne pedofilske afere, FDP je v obupu sprožil kampanjo za t. i. druge glasove, pojavila se je realna možnost za vstop AfD-ja v parlament.
Po mnenju novinarja enega glavnih nemških dnevnikov Taz, Matthiasa Lohreja, je bila kampanja na splošno "vsebinsko izjemno revna". "Nihče si ni upal polarizirati, kjer bi lahko. Večina politikov se je bala zastopati stališče, ki bi lahko prestrašilo volivce. Vsi se gibajo nekje v sredini."

Razlog za to je po njegovem mnenju dejstvo, da je ljudem načeloma všeč trenutni gospodarski položaj in ne želijo velikih sprememb. "Zadovoljni ljudje, dolgočasen volilni boj," pravi.