Slovenija se še ni odločila, ali bo sprejela teroristične osumljence iz Guantanama, je dejal slovenski premier. Iz zloglasnega oporišča na Kubi pa bo kmalu izpuščen eden najmlajših pripornikov.

Konec avgusta bo v skladu z odločitvijo sodnice Ellen Huvelle iz kubanskega pripora izpuščen Afganistanec Mohamed Džavad, ki je bil prijet leta 2002 pri komaj 12 letih. Ameriške oblasti so vseskozi vztrajale, da je bil ob prijetju star 17 let, v priporu pa je preživel zadnjih šest let in pol. Džavad je bil zaprt, ker naj bi vrgel granato na vozilo, v katerem sta bila dva ameriška vojaka in njun prevajalec, ki so bili v napadu ranjeni.

Pred razsodbo je bil Džavadov odvetnik Jonathan Hafetz precej previden. "Doslej niso predstavili nobenega dokaza. Kar je dovolj, je dovolj. Čas je, da gre Džavad domov."

Vladni odvetniki so sicer po oznanitvi odločitve sodišča dejali, da se še niso odločili, ali bodo zoper Džavada vložili kazensko obtožbo. To bi namreč pomenilo, da bi ga še vedno lahko vrnili v ZDA oz. premaknili njegovo vrnitev v domovino, saj bi moral skozi sojenje na enem do sodišč. Sodnica Huvellova je dala vladni strani tri tedne časa, da se odloči, ali bo vložila obtožnico proti Džavadu, ob tem pa jih je že pozvala, naj tega ne storijo. "Po tej grozni, dolgi, mučni zgodovini upam, da ga bo vladi uspelo vrniti domov."

Afganistanska vlada je njegovo izročitev zahtevala že oktobra 2008, ko je ameriški vojaški sodnik odločil, da Džavadovih pričanj ne bodo upoštevali, saj so bila pridobljena z mučenjem.

Kot je znano, je ameriški predsednik Barack Obama kmalu po nastopu svoje funkcije napovedal zaprtje zloglasnega oporišča na Kubi, kjer je še vedno okoli 240 ljudi. To naj bi se dokončno zgodilo do januarja 2010. Ameriška administracija upa, da bodo del zapornikov, ki jih bodo izpustili iz Guantanama, prevzele tudi druge države.

Zunanji ministri držav članic EU-ja so z ZDA sprejeli dogovor o sprejemanju zapornikov iz Guantanama. Nekatere članice EU-ja so v posameznih primerih pripravljene sprejeti tiste, ki v ZDA niso kazensko preganjani in ki se iz "prepričljivih razlogov" ne morejo vrniti v domovino. Ob tem je sicer tudi navedeno, da je odločitev o sprejetju nekdanjih zapornikov izključno v rokah posamezne države.

Slovenija bo še razmislila o sprejemu zapornikov
Takrat je bilo rečeno, da bo Slovenija odločala o vsaki prošnji za sprejem zapornika posebej - če jo bodo nanjo na podlagi zapornikove pobude naslovile ZDA. To je včeraj znova potrdil tudi premier Borut Pahor. "Slovenija bo proučila in odkrito povedala našim ameriškim zaveznikom, ali to lahko storimo v skladu z našim notranjim pravnim redom ali ne. Mislim, da je to naša suverena pravica, pri čemer razumemo, da so ZDA naše zaveznice. Želim pomagati pri reševaju nekaterih problemov, toda v skladu z našim notranjim pravnim redom in našo suvereno odločitvijo. Ta še ni sprejeta."

O sprejemu zapornikov je slovenski zunanji minister Samuel Žbogar govoril tudi z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton, s katero se je srečal v sredo. Clintonova je izrazila zadovoljstvo, da Slovenija proučuje to možnost in dejala, da se zaveda, da obstajajo določeni pomisleki in nekatere pravne ovire.