Obama je priznal, da so ZDA zaradi vojne pod dodatnim pritiskom v času naraščanja dolga in proračunskih primanjkljajev, zato se bo treba osredotočiti na gradnjo nacije doma. Od vojne utrujenim Američanom je sporočil, da "vojna plima usiha" in da se umikajo s položaja moči, saj naj bi bila teroristična mreža Al Kaida, ki je iz Afganistana sprožila napade na ZDA 11. septembra 2001, pod hudim pritiskom. V televizijskem nagovoru je dejal, da je to "začetek, ne pa tudi konec za umiritev te vojne".

Umik je obsežnejši in hitrejši, kot so ga Obami svetovali vojaški poveljniki v Pentagonu, ki trdijo, da so varnostne razmere v Afganistanu še vedno nestabilne, zato so mu priporočali, da vojakov iz države do leta 2013 ne umika. Admiral Mike Mullen, načelnik štaba združenih poveljstev, je v pričanju pred odborom za oborožene sile predstavniškega doma kongresa dejal, da je Obamov načrt "bolj agresiven in bolj tvegan" od tistega, ki ga je predlagal sam. Mullen meni, da bi bilo več vojske za dalj časa varneje, vendar priznava, da morda ne nujno tudi najboljše. Dodal je, da podpira predsednikovo odločitev.

Pentagon zmajuje z glavo
Obrambni minister Robert Gates je izjavil, da predsednikovo odločitev popolnoma podpira. Priznal je, da si je poveljnik sil na terenu general David Petraeusso želel počasnejšega umika, in dodal, da še ni videl generala v zgodovini, ki si ne bi želel večjega števila vojakov dalj časa, ter izrazil mnenje, da je bilo treba upoštevati tudi druge vidike, kot je gospodarska kriza doma.

Državna sekretarka Hillary Clinton je povedala, da se ji zdi razumljivo, da vojska želi več enot za dalj časa, vendar pa tudi poveljnik z izkušnjami in strokovnostjo, kot je Petraeus, mora videti, da gre le za del celotne matrice odločitev in je treba upoštevati tudi druge. Clintonova je pri tem napovedala povečanje ofenzive na diplomatskem področju, kamor spadajo tudi pogajanja s talibani.

Odstranili več kot polovico voditeljev Al Kaide
Skupaj s pakistanskimi varnostnimi silami so ZDA odstranile več kot polovico vodstva teroristične mreže, po zaslugi obveščevalcev in posebnih enot pa so drugega maja v Pakistanu ubili njenega vodjo Osamo bin Ladna. Zaplenjeni dokumenti kažejo, da je bin Laden izražal zaskrbljenost tudi nad tem, da jim ZDA ni uspelo prikazati kot države, ki je v vojni z islamom. Kljub temu se bo vojna proti teroristom nadaljevala do njihovega poraza.

Umika vojake, ki jih je sam poslal
Napovedani umik iz Afganistana sicer zajema le tiste vojake, ki jih je Obama poslal v Afganistan, potem ko je prišel na oblast. Uvodoma je napovedal napotitev 21.000 dodatnih vojakov, s čimer se je njihovo število v Afganistanu povečalo na 68.000. Decembra 2009 je napovedal napotitev še novih 30.000 vojakov, obrambnemu ministru Robertu Gatesu pa je dovolil, da jih sam pošlje še do 3.000.

Meni, da se je varnost dovolj izboljšala
Povečanje števila ameriških vojakov na okrog 100.000 je po mnenju Obamove nacionalno varnostne ekipe položaj dovolj izboljšalo, da se zdaj lahko začne postopni umik. Kljub umiku bo tako do leta 2014, ko naj bi Afganistanci sami prevzeli odgovornost za lastno varnost, tam ostalo še okrog 70.000 ameriških vojakov. Vojna je od konca leta 2001 na ameriški strani zahtevala več kot 1.500 mrtvih, 12.000 ranjenih, stala pa je skupaj 440 milijard dolarjev.

Pogajanja s talibani
Hkrati z umikom je Obama napovedal povečanje prizadevanj na političnem področju, kar vključuje tudi pogajanja s talibani. "Vemo, da v deželo, ki je poznala toliko vojn, mir ne more priti brez politične pomiritve. Zato se bo Amerika ob utrjevanju afganistanskih varnostnih sil pridružila pobudam za pomiritev afganistanskega ljudstva, vključno s talibani," je dejal Obama in dodal, da mora pogajanja voditi afganistanska vlada, udeleženci pa se morajo ločiti od Al Kaide, odreči nasilju in spoštovati ustavo.