Premier države v osrčju Afrike je po odločitvi VS-ja pozval k takojšnji napotitvi francoskih vojakov in pripadnikov afriških mirovnih sil.

Po besedah Nicolasa Tiangayeja so siloviti spopadi v prestolnici Bangui zahtevali na desetine mrtvih in več sto ranjenih. Pojasnil je še, da gre za organiziran poskus privržencev nekdanjega predsednika Francoisa Bozizeja, ki želijo strmoglaviti prehodno vlado.

Srednjeafriška republika je padla v kaos, potem ko je marca letos ohlapna koalicija pretežno muslimanskih uporniških skupin strmoglavila Bozizeja. Na čelo z naravnimi viri bogate države je prišla prehodna vlada in začasni predsednik Michael Djotodio, ki pa mu ni uspelo stabilizirati razmer. V zadnjih tednih se je nasilje samo stopnjevalo in vse bolj prerašča v medversko obračunavanje med muslimani ter kristjani.

Djotodia se je po prihodu na oblast razglasil za prvega muslimanskega voditelja v večinsko krščanski državi. Novi predsednik je sicer uradno razpustil uporniško koalicijo in skušal upornike vključiti v vojsko, a številni niso upoštevali poziva k razorožitvi in so nadaljevali napade, zaradi česar so kristjani oblikovali svoje zaščitniške milice.

Tuji vojaki z mandatom ZN-a
VS je resolucijo o napotitvi tujih vojakov sprejel na predlog nekdanje kolonialne oblastnice Francije.

Resolucija daje mandat za napotitev 3.600 pripadnikov Afriške unije in 1.200 francoskih vojakov, ki bodo lahko uporabili "vsa potrebna sredstva" za zaščito mednarodne podporne misije v državi (MISCA), ki deluje pod okriljem krovne afriške organizacije.

V državi je bilo že prej stalno nameščenih okoli 400 francoskih vojakov, ki so skrbeli za zaščito francoskih interesov. Pred glasovanjem v VS-ju so zavzeli strateško pomembne položaje v prestolnici in nekaj jih je moralo posredovati v sredo zvečer, ko so izbruhnili spopadi, ki naj bi sledili napadu privržencev nekdanjega predsednika.

Na robu genocida
ZN je konec novembra opozoril, da so razmere v Srednjeafriški republiki na robu genocida, še posebej zaradi spopadov med kristjani in muslimani. Ti so se dolgo počutili zapostavljene od različnih vlad, ki so jih nadzorovali pripadniki krščanske skupnosti.

Po marčevskem državnem udaru so porasli spolno nasilje, mučenja in likvidacije, za katere so odgovorne različne milice, ki ustrahujejo prebivalstvo. Domove je zapustilo že deset odstotkov od okoli pet milijonov prebivalcev, medtem ko jih četrtina potrebuje pomoč v hrani.

Posebej pereča je postala težava otroških borcev, v vrstah različnih milic naj bi se jih borilo kar 3.500.

Srednjeafriška republika od svoje osvoboditve izpod francoskega kolonialnega jarma nikoli ni bila stabilna država in je bila priča osmim državnim udarom, pri katerih ni šlo brez pomoči Francije. Njen najzloglasnejši voditelj je bil Jean-Bedel Bokassa, ki se je razglasil za cesarja in se ga je med drugim obtoževalo ljudožerstva.