O neodvisnosti bo v četrtek lahko odločalo 4,3 milijona volivcev oziroma vsi, ki tam stalno prebivajo in so se registrirali za volitve. Drugače od preostalih volitev bodo lahko svoj glas oddali tudi 16- in 17-letniki. Škoti, ki ne živijo v domovini, volilne pravice nimajo. Za referendum se je prijavilo rekordno število volivcev.

Usoda referenduma še vedno ni jasna, saj je izid nemogoče napovedati. Zadnje tri raziskave javnega mnenja, ki so jih opravile agencije ICM, Opinium in Survation, kažejo na podporo neodvisnosti pri 48 odstotkih volivcev, medtem ko bi 52 odstotkov ostalo še naprej del Združenega kraljestva. Od 8 do 14 odstotkov volivcev je še vedno neodločenih.

V zadnjih tednih, ko so pobudo začeli pridobivati zagovorniki neodvisnosti, je politike v Londonu zajela panika in so začeli intenzivno kampanjo prepričevanja škotskih volivcev o smiselnosti obstanka v skupni državi. Škotski so obljubili tudi več moči in pristojnosti pri odločanju, a nacionalistični škotski politiki v tem vidijo obupane poskuse ohranitve enotne Velike Britanije.

Britanski premier David Cameron je ob zadnjem obisku na Škotskem opozoril, da v primeru glasovanja za neodvisnost ne bo poti nazaj, odcepitev pa bo po njegovih besedah boleča.

Škotski nacionalistični voditelj Alex Salmond je zavrnil ponujeno večjo avtonomijo pri odločanju in Cameronu odvrnil, da bosta ob njegovem naslednjem obisku na Škotskem govorila o prekinitvi 307 let stare zveze.

Nova ureditev na Otoku?
Britanski voditelji se zavedajo, da bodo tudi v primeru zavrnitve škotske neodvisnosti prisiljeni prevetriti ureditev države, saj bodo tudi druge regije zahtevale decentralizacijo in več pristojnosti pri odločanju, kar so pred referendumom ponudili Škotski.

V primeru izglasovanja neodvisnosti bo sledilo 18 mesecev dolgo prehodno obdobje s pogajanji o vseh zadevah - od izkoriščanja nafte v Severnem morju, funta, članstva v Evropski uniji do majhnega oporišča za britanske jedrske podmornice. Ob tem se številna vprašanja postavljajo tudi za Veliko Britanijo v svetu, saj gre za šesto največje gospodarstvo in stalnico članico Varnostnega sveta s pravico do veta.