Anders Fogh Rasmussen bo zaenkrat (najmanj do sobote) počakal. Foto: EPA
Anders Fogh Rasmussen bo zaenkrat (najmanj do sobote) počakal. Foto: EPA
Nato praznuje 60. obletnico nastanka. Foto: EPA
Barack Obama
Še pred letom dni si je bilo nemogoče predstavljati, da bi ameriškega predsednika med obiskom v tujini pričakala navdušena množica, med katero bi si ga nekatere ženske celo želele poljubiti. A ZDA ne vodi več George Bush in svet popolnoma drugače gleda na njegovega naslednika Obamo. Foto: EPA
Medtem ko nekateri protestniki za nasprotovanje Natu uporabljajo nasilje, se drugi poslužujejo šaljive taktike. Foto: Reuters
Začetek vrha zveze Nato

Glavni kandidat, ki naj bi nasledil Jaap de Hoopa Schefferja, je 56-letni danski premier Anders Fogh Rasmussen, ki je po nekaj tednih ugibanj potrdil svojo kandidaturo, a že požel negodovanje pri Turčiji. Turškemu premierju Recepu Tayyipu Erdoganu se zdi kandidatura Rasmussena neprimerna, saj dvomi o njegovih sposobnostih, da bi prispeval k miru. Glavna srž nasprotovanja leži v razburjenju muslimanov, ki ga je Rasmussen povzročil, ko ni hotel obsoditi karikatur preroka Mohameda v danskem tisku. Pogovori se bodo nadaljevali v soboto.

Naloga generalnega sekretarja Nata je predstavljanje zavezništva in koordinacija dela med zaveznicami, položaj pa po tradiciji pripada Evropejcu. Po nekaknem dogovoru namreč ZDA za generalnega sekretarja podprejo evropskega kandidata, v zamno pa Američan postane vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi.


Sicer pa vrh zveze Nato poteka v znamenju 60. obletnice organizacije in sprejema dveh novih članic - Albanije in Hrvaške.

Jubilejni vrh severnoatlantskega zavezništva se je začel s slavnostno večerjo v nemškem mestu Baden-Baden, kjer je udeležence pozdravila gostiteljica slavnostne večerje nemška kanclerka Angela Merkel. Slovenskega premierja na vrhu spremljata zunanji minister Samuel Žbogar in obrambna ministrica Ljubica Jelušič.

Prvič se vrha udeležujejo tudi novi ameriški predsednik Barack Obama in voditelja Albanije in Hrvaške, ki sta v sredo tudi uradno postali 27. in 28. članica zavezništva. Voditelji bodo pozdravili tudi vrnitev Francije v vojaško poveljniško strukturo Nata, iz katere je izstopila leta 1966, med predsednikovanjem Charlesa de Gaulla.

Za začetek simbolični sprehod
Glavni del vrha se bo začel v soboto zjutraj s simboličnim sprehodom iz nemškega Kehla v francoski Strasbourg na drugi strani meje, s čimer bodo potrdili duh povezanosti med zaveznicami. Obmejni mesti sta bili za vrh izbrani prav zaradi poudarka na vlogi Nata v nedavni preteklosti Evrope.

Afganistan v ospredju vrha
Glavna tema srečanja bo Afganistan in nova ameriška strategija za to nemirno državo, kamor bodo ZDA napotile 17.000 dodatnih vojakov, medtem ko evropske zaveznice niso najbolj navdušene nad okrepitvijo svojih sil, saj misija ne uživa velike podpore javnosti.

Države, ki niso naklonjene pošiljanju novih vojakov v Afganistan, je Obama pozval, naj vsaj okrepijo pomoč civilnemu delu misije. Ameriški predsednik je Evropo tudi opozoril, da je ranljivejša za napade Al Kaide kot pa ZDA, saj je fizično bližje območjem, kjer deluje teroristična mreža.

Generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer je omenil, da bo evropske članice težko prepričati, da za Afganistan prispevajo več vojakov, še posebej ker Afganistanci načrtujejo sprejetje zakonov, ki po mnenju mnogih kršijo človekove pravice, saj med drugim dovoljujejo posilstvo znotraj zakona.

Pred vrhom sta novinarje prva nagovorila francoski predsednik Nicolas Sarkozy in Obama, ki je poudaril, da si ZDA želijo močne zaveznike. "Nočemo biti pokrovitelj Evrope, ampak partner Evrope. Bolj sposobna je Evropa z obrambnega vidika, bolj usklajeno se lahko soočamo s skupnimi izzivi," je bilo sporočilo ameriškega predsednika.

Kot je v navada že iz preteklosti tudi tokrat vrh spremljajo protesti, ki so se v četrtek že sprevrgli v spopade s policijo, ki je aretirala 300 protestnikov.

G. V.

Začetek vrha zveze Nato