Za omenjeni korak se je Nato odločil le nekaj dni pred napovedanim nedeljskim referendumom (16. marec) na Krimskem polotoku, na katerem bodo tamkajšnji prebivalci odločali o tem, ali se želijo priključiti Rusiji. Ukrajina in Zahod trdita, da je referendum protiustaven.

Kot je sporočil Nato, bodo preleti letal le nad "zračnim prostorom zaveznikov", namen preletov pa je "povečati seznanitev Natovih zaveznikov s stanjem v Ukrajini". Zapisali so še, da je "odločitev primerno in odgovorno dejanje v skladu z Natovo odločitvijo o okrepitvi sprotnega ocenjevanja vplivov krize na varnost zavezništva."

Letala awacs, ki veljajo za ena najbolj sofisticiranih poveljniških in nadzornih plovil v Natovem arzenalu, s katerimi lahko nadzoruje obsežen zračni prostor, bodo nad Poljsko in Romunijo vzletala z domačih letališč v nemškem Geilenkirchnu in britanskem Waddingtonu.

Kot odgovor na ruske premike na Krimu, ki je tudi dom ruske črnomorske flote, so ZDA na Poljsko poslale dobrih deset lovskih letal F-16 in 300 članov servisnega osebja. Washington je pretekli teden poslal tudi šest dodatnih letal F-15 za nadzor zračnega prostora nad baltskimi državami.

Napad na bolnišnico
Po poročanju agencije Reuters in britanskega BBC-ja so v ponedeljek oboroženi moški zavzeli vojaško bolnišnico na Krimskem polotoku. Napadalci so po poročanju omenjenih medijev "vdrli v regionalno bolnišnico ter grozili zaposlenim in 30 bolnikom."

Moskva je zanikala, da so med vojaki, ki onemogočajo ukrajinske vojake, tudi pripadniki ruskih enot. V uradnem sporočilu so iz Kremlja sporočili, da so "oboroženi moški pripadniki samooklicane obrambe Krimskega polotoka".

Medtem so s Krimskega polotoka poročali o še enem incidentu. Pripadniki krimskih čet, ki podpirajo Rusijo, so vdrli v vojaško oporišče v Bahčisaraju, mestu, ki leži med Simferopolom in Sevastopolom. Oboroženi moški so v zrak izstrelili nekaj nabojev, a kaj več od tega ni bilo, saj so jim pot prekrižali pripadniki ukrajinske vojske.

Ukrajincem se bodo pokojnine prepolovile
Kot je za televizijski Dnevnik poročala novinarka Helena Milinković, "sta v zadnjih 20 letih slabo vladanje in korupcija v Ukrajini ustvarila največjo sivo ekonomijo na svetu, v kateri je poniknila polovica ukrajinskega BDP-ja. Šokanten je tudi podatek, da ima 50 najpremožnejših oligarhov premoženje primerljivo s 85 odstotki BDP-ja. A ker sta v Ukrajini politika in ekonomija tesno prepleteni, se tudi nova vlada oligarhom ni odrekla - najbolj znana obraza sta Petro Porošenko, znan kot čokoladni kralj, in Julija Timošenko, znana kot plinska princesa."

Poleg tega pa Mednarodni denarni skladi (IMF) že napoveduje zmanjševanje sredstev za socialne izdatke in izobraževanje, odpuščanja v javnem sektorju, razvrednotenja valute ter zvišanje cen plina in elektrike. Že aprila se bodo pokojnine s 115 evrov znižale na manj kot 60.