"Proces širitve Nata se bo nadaljeval. Vrata v Nato so Gruziji še vedno široko odprta," je dejal Jaap de Hoop Scheffer po prvem srečanju komisije Nato-Gruzija, ki so jo oblikovali po izbruhu krize prejšnji mesec, ko so gruzijske sile skušale znova prevzeti nadzor nad separatistično pokrajino Južno Osetijo, a je njihovo namero z vojaškim posredovanjem preprečila ruska vojska.

Po zagotovilih generalnega sekretarja Nata od sprejema gruzijske kandidature za članstvo v zvezi ne bo odvrnila Rusija, ki odločno nasprotuje širjenju zavezništva v države na njeni meji.

Čeprav so zahodne države ostro kritizirale ruski vojaški poseg v Gruziji, pa je de Hoop Scheffer v Tbilisiju ubral malce spravljivejšo retoriko in dejal, da Rusija ne bi smela biti kaznovana, saj to ni pot naprej. Vseeno pa je obsodil rusko priznanje neodvisnosti gruzijskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije ter pozval k spoštovanju gruzijske ozemeljske celovitosti.

Tbilisi z dokazi o prvi potezi Rusije
Gruzijske oblasti so medtem znova zatrdile, da so ukrepale v samoobrambi, ko so 7. avgusta nad Južno Osetijo poslale svoje sile.

V dokaz svojim trditvam je gruzijska vlada objavila zvočni posnetek prestreženih mobilnih pogovorov med južnoosetijskimi obmejnimi stražarji, ki kažejo, da so ruski tanki in vojaki v pokrajino vstopili 20 ur pred operacijo gruzijskih sil. Moskva je vseskozi zatrjevala, da je bilo njihovo posredovanje odgovor na gruzijsko operacijo.

Posnetki so med ameriškimi in evropskimi obveščevalnimi službami zaokrožili že prejšnji mesec, na njih pa se je odzval ruski premier Vladimir Putin, ki je Zahod pozval, naj ne naseda gruzijski različici avgustovskih dogodkov.

Ob tem je zagotovil, da je šlo pri premikih ruske vojske za običajen poseg ruskih mirovnih sil v pokrajini. Rusija ima že od 90. letih v obeh separatističnih pokrajinah nameščenih nekaj tisoč svojih vojakov, vendar namerava zdaj njihovo število podvojiti na 7.200 pripadnikov.

G. V.