Dobil naj bi več kot 90 odstotkov glasov, medtem ko naj bi njegov največji tekmec, opozicijski kandidat Zarmaham Tujakbaj zbral le 6,4 odstotka glasov. Udeležba je bila skoraj 72-odstotna. Prvi uradni izidi bodo znani v ponedeljek.

Sicer naj bi volitve potekale nemoteno, saj tuji opazovalci pa večjih kršitev niso zaznali. Opazovalci skupnosti neodvisnih držav (SND) so poročali le o tehničnih kršitvah glasovanja, pri čemer navajajo, da je bilo pogostokrat v volilni kabini več ljudi in ne samo eden, kot je dovoljeno.

Kršitev pravic opozicije niso zaznali. Opazovalci Ovseja so oblasti obtožili, da niso upoštevale njihovih priporočil, kar pa je kazahstanska volilna komisija zavrnila.

Sporočila je, da so bila upoštevana prav vsa priporočila Urada Ovseja za demokratične ustanove in človekove pravice (ODIHR), njen predstavnik komisije Marat Sarsembajev pa je opazovalce Ovseja obtožil, da so neobjektivni in neprofesionalni, njihov cilj pa naj bi bila zamenjava oblasti v državi.

Poleg Nazarbajeva so volivci izbirali še med štirimi kandidati opozicije, ki je bila med predvolilno kampanjo prikrajšana za medijski prostor in pričakuje, da bodo volitve ponarejene, a kljub temu ni napovedala protestov, saj spontana zbiranja prepoveduje zakon.

Kljub temu je Kazahstan pred volitvami zaprl meje s sosednjo Kirgizijo, kjer so protesti po volitvah marca letos pripeljali do zamenjave režima, kot se je to pred tem že zgodilo tudi v Gruziji in Ukrajini.

Nazarbajev vse bolj avtoritativen
65-letni Nazarbajev v Kazahstanu vlada že 16 let, od leta 1989, ko je postal vodja tamkajšnje komunistične partije. Njegova oblast je postala vse bolj avtoritativna, z ustavnimi spremembami je državo spremenil v predsedniško republiko in si podelil velika pooblastila, ki mu veljajo tudi po morebitnem sestopu z oblasti. Tako lahko sam izdaja ukaze, ki imajo moč zakonov.

Vladanje Nazarbajeva najbolj obremenuje korupcija in klientelizem. Ameriški preiskovalci ga obtožujejo, da je od zahodnih podjetij za naftne pogodbe prejel 60 milijonov dolarjev podkupnine, kar pa sam zanika.

Obogatela tudi družina
V gospodarstvu države ima veliko vlogo njegova družina, ki je zaradi tega močno obogatela. Najstarejša od treh hčera je pred lansko izvolitvijo v parlament vodila državno tiskovno agencijo in največjo telelvizijsko postajo, najmlajša hčerka pa vodi najuspešnejšo gradbeno podjetje in se še zdaj ni izjasnila, ali je tudi njegova lastnica. Tudi drugi njegovi sorodniki zasedajo pomembne položaje v državnih podjetjih.

Gospodarstvo se je v zadnjih sedmih letih namreč povečalo za 75 odstotkov, BDP na prebivalca pa znaša 2.250 dolarjev, kar je petkrat več kot v sosednjem Uzbekistanu. Po njegovo vladavino se je Kazahstan tudi prostovoljno odpovedal jedrskemu orožu, ki ga je podedoval po razpadu Sovjetske zveze.

Tujakbaj brez moči
Najresnejši protikandidat Nazarbajeva je nekdanji predsednik parlamenta in vodja vladajoče stranke Zarmaham Tujakbaj, ki je od svojega tekmeca pričakoval grdo igro.

Opozicija je namreč nemočna, na lanskih parlamentarnih volitvah pa je osvojila samo en poslanski sedež, pa še temu se je poslanec kasneje odpovedal.

ZDA ne zanima demokracija
Američani, ki so se močno zavzemali za demokratične spremembe v Gruziji in Ukrajini, si veliko manj prizadevajo za menjavo režima v Kazahstanu, ki je njihov pomemben gospodarski partner, leži pa tudi na strateško izredno pomembnem območju v osrednji Aziji in meji na dve velesili Rusijo ter Kitajsko. Z vsemi tremi državami predsednik Nazarbajev še vedno ohranja dobre odnose.

Nafta vir bogastva
Kazahstan je deveta največja država na svetu, vendar je redko poseljena, saj ima le 15 milijonov prebivalcev. Neenakomerno poseljenost je Nazarbajev skušal spremeniti tudi s prestavitvijo prestolnice iz Almate ob meji s Kirgizijo v mesto Astana v osrčju države.

Kazahstansko gospodarstvo temelji na nafti, ki predstavlja tudi največ delež izvoza. V prihodnjih desetih letih naj bi se zaradi odkritja novih naftnih polj ob obali Kaspijskega morja država prebila med pet največjih svetovnih proizvajalk nafte.

Proizvodnja nafte se je od razpada Sovjetske zveze podvojila na 1,2 milijona sodčkov na dan, do leta 2015 pa se bo potrojila.